Page 56 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Documenta 12
P. 56
Klasično teoretiziranje navadno ne pritegne pozornosti srednješolcev. Ker
torej pasivne metode poučevanja niso zadostne, bi morda moral slovenski izo-
braževalni sistem začeti slediti zgledom tistih držav, ki uporabljajo interaktivne,
participativne pristope, razredne diskusije, projekte, analize, terensko telo in
upoštevajo tudi izvenšolske aktivnosti (glej Kerr, 1998).3 Rezultati raziskave se
tako približujejo trditvam Kerra idr. (2004), ki kažejo na to, da se državljans-
ka vzgoja ne pojavlja zgolj v razredu, ampak v celotnem šolskem procesu, ak-
tivnostih in izkušnjah, ki vključujejo tudi širšo skupnost. Morda bi bilo potre-
bno premisliti o kombinaciji teoretičnih (formalnih) in praktičnih (izkustvenih)
pristopov k izobraževanju o človekovem dostojanstvu, saj je teoretična diskus-
ija za srednješolce veliko privlačnejša v primeru, ko je povezana z izkustvom.
Zaključek
Dejstvo je, da imajo srednješolski učitelji v Sloveniji pri nekaterih predmetih
dokaj visoko mero avtonomije pri odločanju, katere tematike vključiti v samo
56 poučevanje. Presenetljivo je, da učitelji s tendenco po krepitvi demokratičnih
elementov in osnovnih človeških načel poučujejo o človekovem dostojan-
stvu ne glede na to, ali kurikulum to izrecno predvideva. Na drugi strani pa je
skrb vzbujajoče, da imajo nekateri učitelji značilno negativen odnos do člove-
kovega dostojanstva, zato se tej tematiki posledično tudi namerno izogiba-
jo pri poučevanju. To bi moral biti predmet nadaljnjih diskusij na tem področ-
ju na nacionalni ravni. Če izobraževanje o človekovem dostojanstvu označimo
kot temeljni integralni del državljanske vzgoje, ta predstavlja ključni korak h
kreiranju človeškega bitja kot državljana in posameznika, ki spoštuje sebe in
sočloveka, s tem pa tudi h krepitvi demokratične politične kulture kot take.
Izobraževanje mora namreč ne le posredovati znanje, ampak tudi pomaga-
ti učencem odkrivati samega sebe, ponotranjiti vrednote in razvijati osebno
odgovornost za razumevanje svoje osebnosti in identitete (Saveikaitė, 2014).
Skladno z rezultati raziskave in Kerrovimi (1999) elementi državljanske
vzgoje4 pričujoči prispevek odkriva tri komponente, ki bi jih izobraževanje o
človekovem dostojanstvu kot integralni del državljanske vzgoje moralo vsebo-
vati na medsebojno prepletajoč način:
1. Izobraževanje o človekovem dostojanstvu (education about human dig-
nity) zagotavlja teoretično znanje o tem konceptu, njegove korelacije z
elementi demokratične politične kulture. Poudarek je na teoretičnem
3 Glej tudi Saveikaitė, 2014.
4 Kerr (1999) meni, da mora biti državljanska vzgoja strukturirana iz treh elementov: izobraževanja o
državljanstvu, izobraževanja skozi državljanstvo in izobraževanja za državljanstvo (angl. education
about citizenship, education through citizenship, education for citizenship).
raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes
torej pasivne metode poučevanja niso zadostne, bi morda moral slovenski izo-
braževalni sistem začeti slediti zgledom tistih držav, ki uporabljajo interaktivne,
participativne pristope, razredne diskusije, projekte, analize, terensko telo in
upoštevajo tudi izvenšolske aktivnosti (glej Kerr, 1998).3 Rezultati raziskave se
tako približujejo trditvam Kerra idr. (2004), ki kažejo na to, da se državljans-
ka vzgoja ne pojavlja zgolj v razredu, ampak v celotnem šolskem procesu, ak-
tivnostih in izkušnjah, ki vključujejo tudi širšo skupnost. Morda bi bilo potre-
bno premisliti o kombinaciji teoretičnih (formalnih) in praktičnih (izkustvenih)
pristopov k izobraževanju o človekovem dostojanstvu, saj je teoretična diskus-
ija za srednješolce veliko privlačnejša v primeru, ko je povezana z izkustvom.
Zaključek
Dejstvo je, da imajo srednješolski učitelji v Sloveniji pri nekaterih predmetih
dokaj visoko mero avtonomije pri odločanju, katere tematike vključiti v samo
56 poučevanje. Presenetljivo je, da učitelji s tendenco po krepitvi demokratičnih
elementov in osnovnih človeških načel poučujejo o človekovem dostojan-
stvu ne glede na to, ali kurikulum to izrecno predvideva. Na drugi strani pa je
skrb vzbujajoče, da imajo nekateri učitelji značilno negativen odnos do člove-
kovega dostojanstva, zato se tej tematiki posledično tudi namerno izogiba-
jo pri poučevanju. To bi moral biti predmet nadaljnjih diskusij na tem področ-
ju na nacionalni ravni. Če izobraževanje o človekovem dostojanstvu označimo
kot temeljni integralni del državljanske vzgoje, ta predstavlja ključni korak h
kreiranju človeškega bitja kot državljana in posameznika, ki spoštuje sebe in
sočloveka, s tem pa tudi h krepitvi demokratične politične kulture kot take.
Izobraževanje mora namreč ne le posredovati znanje, ampak tudi pomaga-
ti učencem odkrivati samega sebe, ponotranjiti vrednote in razvijati osebno
odgovornost za razumevanje svoje osebnosti in identitete (Saveikaitė, 2014).
Skladno z rezultati raziskave in Kerrovimi (1999) elementi državljanske
vzgoje4 pričujoči prispevek odkriva tri komponente, ki bi jih izobraževanje o
človekovem dostojanstvu kot integralni del državljanske vzgoje moralo vsebo-
vati na medsebojno prepletajoč način:
1. Izobraževanje o človekovem dostojanstvu (education about human dig-
nity) zagotavlja teoretično znanje o tem konceptu, njegove korelacije z
elementi demokratične politične kulture. Poudarek je na teoretičnem
3 Glej tudi Saveikaitė, 2014.
4 Kerr (1999) meni, da mora biti državljanska vzgoja strukturirana iz treh elementov: izobraževanja o
državljanstvu, izobraževanja skozi državljanstvo in izobraževanja za državljanstvo (angl. education
about citizenship, education through citizenship, education for citizenship).
raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes
