Page 53 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Documenta 12
P. 53
»Govoriti in poučevati o človekovem dostojanstvu v svetu, kjer je popol- 53
noma poteptano, bi bilo cinično in neodgovorno. Kako naj govorim o
dostojanstvu v svetu, v katerem so ljudje poteptali svoje dostojanstvo in
dostojanstvu drugih, pa so vseeno vrhunski politiki in gospodarstveniki?«
(učitelj sociologije)
Rezultati raziskave indicirajo odsotnost eksplicitnega omenjanja in teor-
etiziranja o človekovem dostojanstvu v srednjih šolah. Kot zelo nepričakovan
rezultat raziskave se pojavlja ugotovitev, da se tematika človekovega dosto-
janstva v praksi včasih pogosteje pojavlja v povezavi s srednješolskimi pred-
meti, ki so manj povezani s to tematiko (npr. slovenščina), v primerjavi z nekat-
erimi drugimi predmeti, pri katerih se nakazovanje na človekovo dostojanstvo
razumno pričakuje (npr. filozofija). Takšen rezultat implicira visoko stopnjo
avtonomije srednješolskih učiteljev glede njihove možnosti izbire tematik, ki
jih vključujejo v vsebine poučevanih predmetov. Ta problematika bi morala bi-
ti predmet nadaljnje diskusije.
Relevantnost izobraževanja o človekovem dostojanstvu
Večina intervjuvancev izobraževanje o človekovem dostojanstvu ocenjuje kot
relevantno za sekundarno stopnjo izobraževanja. Ostali intervjuvanci, ki niso
delili večinskega mnenja, so izpostavili vprašanje življenjskega sloga in misel-
nosti današnje generacije srednješolcev. Po njihovem mnenju družba danes
vpliva na dijake na način, da pri njih ni zaznati interesa za človekovo dostojan-
stvo in druge podobne teme. Pri tem se sprašujemo, ali ni ravno pomanjkanje
interesa za človekovo dostojanstvo razlog za intenzivnejšo integracijo te tem-
atike v srednješolske vsebine.
Tudi nekateri intervjuvanci, ki so sicer izobraževanje o človekovem dos-
tojanstvu označili kot relevantno, menijo, da okolica in družba, državni sistem
oz. aktualne razmere v njem močno vplivajo na interes srednješolcev za takšne
tematike: »Vrednotenje je del naše zgodbe, če hočem ali nočem. Pri tem pa se
srečamo s problemom moraliziranja, saj dijaki nimajo ne izkušenj ne zrelosti.«
... »Problem je, ker dijakov te tematike ne zanimajo. Vsekakor pa so pomem-
bne, to se strinjam.« (učitelj slovenščine) Pri tem se zdi, da pomanjkanje inte-
resa srednješolcev posledično pogosto vodi k zmanjšanju motivacije učiteljev
za poučevanje takšnih tematik. To pogosto rezultira v opuščanju teh vsebin
v srednješolskem izobraževanju: »Mislim, da nikjer ni interesa, da bi se o tem
debatiralo. Še najmanj pa pri dijakih. Zato ne vidim nobenega smisla v tem.«
(učitelj sociologije)
Učitelji, ki zavzemajo pozitivno stališče glede izobraževanja o človekovem
dostojanstvu, so večinsko mnenja, da je vključitev te teme pri posameznih
predmetih odvisna predvsem od učiteljeve osebnosti in njegovih osebnih pre-
koncept človekovega dostojanstva v srednješolskem izobraževanju
noma poteptano, bi bilo cinično in neodgovorno. Kako naj govorim o
dostojanstvu v svetu, v katerem so ljudje poteptali svoje dostojanstvo in
dostojanstvu drugih, pa so vseeno vrhunski politiki in gospodarstveniki?«
(učitelj sociologije)
Rezultati raziskave indicirajo odsotnost eksplicitnega omenjanja in teor-
etiziranja o človekovem dostojanstvu v srednjih šolah. Kot zelo nepričakovan
rezultat raziskave se pojavlja ugotovitev, da se tematika človekovega dosto-
janstva v praksi včasih pogosteje pojavlja v povezavi s srednješolskimi pred-
meti, ki so manj povezani s to tematiko (npr. slovenščina), v primerjavi z nekat-
erimi drugimi predmeti, pri katerih se nakazovanje na človekovo dostojanstvo
razumno pričakuje (npr. filozofija). Takšen rezultat implicira visoko stopnjo
avtonomije srednješolskih učiteljev glede njihove možnosti izbire tematik, ki
jih vključujejo v vsebine poučevanih predmetov. Ta problematika bi morala bi-
ti predmet nadaljnje diskusije.
Relevantnost izobraževanja o človekovem dostojanstvu
Večina intervjuvancev izobraževanje o človekovem dostojanstvu ocenjuje kot
relevantno za sekundarno stopnjo izobraževanja. Ostali intervjuvanci, ki niso
delili večinskega mnenja, so izpostavili vprašanje življenjskega sloga in misel-
nosti današnje generacije srednješolcev. Po njihovem mnenju družba danes
vpliva na dijake na način, da pri njih ni zaznati interesa za človekovo dostojan-
stvo in druge podobne teme. Pri tem se sprašujemo, ali ni ravno pomanjkanje
interesa za človekovo dostojanstvo razlog za intenzivnejšo integracijo te tem-
atike v srednješolske vsebine.
Tudi nekateri intervjuvanci, ki so sicer izobraževanje o človekovem dos-
tojanstvu označili kot relevantno, menijo, da okolica in družba, državni sistem
oz. aktualne razmere v njem močno vplivajo na interes srednješolcev za takšne
tematike: »Vrednotenje je del naše zgodbe, če hočem ali nočem. Pri tem pa se
srečamo s problemom moraliziranja, saj dijaki nimajo ne izkušenj ne zrelosti.«
... »Problem je, ker dijakov te tematike ne zanimajo. Vsekakor pa so pomem-
bne, to se strinjam.« (učitelj slovenščine) Pri tem se zdi, da pomanjkanje inte-
resa srednješolcev posledično pogosto vodi k zmanjšanju motivacije učiteljev
za poučevanje takšnih tematik. To pogosto rezultira v opuščanju teh vsebin
v srednješolskem izobraževanju: »Mislim, da nikjer ni interesa, da bi se o tem
debatiralo. Še najmanj pa pri dijakih. Zato ne vidim nobenega smisla v tem.«
(učitelj sociologije)
Učitelji, ki zavzemajo pozitivno stališče glede izobraževanja o človekovem
dostojanstvu, so večinsko mnenja, da je vključitev te teme pri posameznih
predmetih odvisna predvsem od učiteljeve osebnosti in njegovih osebnih pre-
koncept človekovega dostojanstva v srednješolskem izobraževanju
