Page 49 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Documenta 12
P. 49
»Izobraževanje o človekovem dostojanstvu« 49
kot integralni del državljanske vzgoje
Številne raziskave (glej npr. Gainous and Martens, 2012; Gainous and Mar-
tens, 2013) prikazujejo povezavo med izobraževalnimi dosežki in viš-
jo ravnijo političnega znanja, demokratičnega državljanstva (participaci-
je) in demokratičnih norm (vrednot). Še posebej pomembno je šolajočim se
posameznikom privzgojiti védenje, da demokracija ni samoumevna in obsto-
ječa realnost, ampak nekaj, kar je potrebno utrjevati, razvijati in negovati. Za-
to je relevantno, da osnovnošolci, dijaki in študentje identificirajo notranjo
potrebo po delovanju in obnašanju v skladu z demokratičnimi elementi. Po-
leg tega je pri njih potrebno razvijati odgovornost in skrb za skupnost, nar-
od ter človeštvo (Saveikaitė, 2014). Državljanska vzgoja torej ni namenjena le
razvijanju posameznikov, da bi ti postali dobro informirani, željni znanja in
aktivni državljani, ampak cilja tudi na spodbujanje kritičnega mišljenja, ko-
munikacijskih in kognitivnih sposobnosti – izboljšanje človeških vrednot, ki
služijo samospoštovanju in spoštovanju sočloveka. Hoskins idr. (2006) poudar-
jajo, da »aktivno državljanstvo« sovpada s konceptom družbenih vrednot in
ni omejeno na politične dimenzije. Namesto tega raje sega vse od kulturnih
in političnih do okoljskih dejavnosti na lokalni, regionalni, nacionalni, evrop-
ski ter mednarodni ravni. Avtorji (prav tam) tako identificirajo 4 dimenzije ak-
tivnega državljanstva: politično življenje, civilna družba, življenje v skupnos-
ti in vrednote.
Pri osnovanju državljanske vzgoje je v skladu z UNESCOM (1998) človeška
bitja potrebno obravnavati kot državljane (upravičene do civilnih in političnih
pravic, ki so priznane z nacionalnimi ustavami zadevne države) in tudi kot
posameznike (obdarjene z dostojanstvom in s pravicami, ki so inherentne
človekovi naravi). Glede obeh navedenih načinov obravnave človeka mora bi-
ti človekovo dostojanstvo brezpogojno vzeto v obzir. Tako ga je potrebno ne
le priznati in zagotoviti vsem državljanom na podlagi zakonodaje, ampak tudi
upoštevati, da pripada vsakemu posamezniku zgolj iz razloga, da je ta pripad-
nik človeške vrste. Levinson (2014) trdi, da je državljanska vzgoja nujna za real-
izacijo, tj. ponotranjene in delovanje v skladu z državljanskimi ideali, kot je npr.
enakost, vzajemno spoštovanje itd. Ta prispevek izhaja iz predpostavke, da so
vsi demokratični državljanski ideali utemeljeni na človekovem dostojanstvu,
zato je neizogibno pomembno, da si z državljansko vzgojo prizadevamo za re-
alizacijo človekovega dostojanstva v smislu obeh opisanih perspektiv (upošte-
vanje človeka kot državljana in posameznika).
Eurydice (2012) specificira glavne cilje državljanske vzgoje in v svojem po-
ročilu navaja, da slovenske srednje šole sledijo vsem omenjenim ciljem. Analiza
tega prispevka je osnovana na ugotovitvi, da bi moralo biti t. i. »izobraževan-
je o človekovem dostojanstvu« integralni del vsakega od teh ciljev. Naslednja
koncept človekovega dostojanstva v srednješolskem izobraževanju
kot integralni del državljanske vzgoje
Številne raziskave (glej npr. Gainous and Martens, 2012; Gainous and Mar-
tens, 2013) prikazujejo povezavo med izobraževalnimi dosežki in viš-
jo ravnijo političnega znanja, demokratičnega državljanstva (participaci-
je) in demokratičnih norm (vrednot). Še posebej pomembno je šolajočim se
posameznikom privzgojiti védenje, da demokracija ni samoumevna in obsto-
ječa realnost, ampak nekaj, kar je potrebno utrjevati, razvijati in negovati. Za-
to je relevantno, da osnovnošolci, dijaki in študentje identificirajo notranjo
potrebo po delovanju in obnašanju v skladu z demokratičnimi elementi. Po-
leg tega je pri njih potrebno razvijati odgovornost in skrb za skupnost, nar-
od ter človeštvo (Saveikaitė, 2014). Državljanska vzgoja torej ni namenjena le
razvijanju posameznikov, da bi ti postali dobro informirani, željni znanja in
aktivni državljani, ampak cilja tudi na spodbujanje kritičnega mišljenja, ko-
munikacijskih in kognitivnih sposobnosti – izboljšanje človeških vrednot, ki
služijo samospoštovanju in spoštovanju sočloveka. Hoskins idr. (2006) poudar-
jajo, da »aktivno državljanstvo« sovpada s konceptom družbenih vrednot in
ni omejeno na politične dimenzije. Namesto tega raje sega vse od kulturnih
in političnih do okoljskih dejavnosti na lokalni, regionalni, nacionalni, evrop-
ski ter mednarodni ravni. Avtorji (prav tam) tako identificirajo 4 dimenzije ak-
tivnega državljanstva: politično življenje, civilna družba, življenje v skupnos-
ti in vrednote.
Pri osnovanju državljanske vzgoje je v skladu z UNESCOM (1998) človeška
bitja potrebno obravnavati kot državljane (upravičene do civilnih in političnih
pravic, ki so priznane z nacionalnimi ustavami zadevne države) in tudi kot
posameznike (obdarjene z dostojanstvom in s pravicami, ki so inherentne
človekovi naravi). Glede obeh navedenih načinov obravnave človeka mora bi-
ti človekovo dostojanstvo brezpogojno vzeto v obzir. Tako ga je potrebno ne
le priznati in zagotoviti vsem državljanom na podlagi zakonodaje, ampak tudi
upoštevati, da pripada vsakemu posamezniku zgolj iz razloga, da je ta pripad-
nik človeške vrste. Levinson (2014) trdi, da je državljanska vzgoja nujna za real-
izacijo, tj. ponotranjene in delovanje v skladu z državljanskimi ideali, kot je npr.
enakost, vzajemno spoštovanje itd. Ta prispevek izhaja iz predpostavke, da so
vsi demokratični državljanski ideali utemeljeni na človekovem dostojanstvu,
zato je neizogibno pomembno, da si z državljansko vzgojo prizadevamo za re-
alizacijo človekovega dostojanstva v smislu obeh opisanih perspektiv (upošte-
vanje človeka kot državljana in posameznika).
Eurydice (2012) specificira glavne cilje državljanske vzgoje in v svojem po-
ročilu navaja, da slovenske srednje šole sledijo vsem omenjenim ciljem. Analiza
tega prispevka je osnovana na ugotovitvi, da bi moralo biti t. i. »izobraževan-
je o človekovem dostojanstvu« integralni del vsakega od teh ciljev. Naslednja
koncept človekovega dostojanstva v srednješolskem izobraževanju
