Page 52 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Documenta 12
P. 52
Rezultati in njihova interpretacija
Eksplicitno – implicitno izobraževanje o človekovem
dostojanstvu
Raziskava je pokazala, da nekateri učitelji pri poučevanju predmetov v sredn-
jih šolah včasih omenjajo pojem človekovega dostojanstva, vendar zelo redko
globlje teoretizirajo o tem. Namesto tega skušajo v večini primerov pojem ra-
zložiti posredno s poučevanjem tematik, ki implicitno nakazujejo na človeko-
vo dostojanstvo:
»Na človekovo dostojanstvo naletimo pri literarnih besedilih. Če jih želi-
mo obdelati, je omemba etičnih vrednot nujna.« … »Gre za to, da najde-
mo nek etični problem v besedilu.« … »Mi se pogosto srečujemo s temati-
ko človekovega dostojanstva.« (učitelj slovenskega jezika)
Najpogostejše tematike, ki jih v povezavi s človekovim dostojanstvom
izpostavljajo učitelji, so: družba in posameznik, revščina, evtanazija (soci-
ologija); identifikacija etičnih dimenzij literarnih tekstov, identifikacija etične-
52 ga položaja literarnih karakterjev (slovenščina); etika (filozofija); antična
demokracija, suženjstvo, razsvetljenstvo, vojne, povojni zločini, revolucije
(zgodovina).
Manjše število učiteljev v raziskavi ni izrazilo nikakršne tendence k izo-
braževanju o človekovem dostojanstvu, kar so podprli predvsem z besedami,
kot so naslednje: »Ni dovolj zgolj omenjanje dostojanstva. Ali ga analiziramo
globoko ali pa rajši ne, saj drugače učitelji izpademo kot licemerci.« (učitelj so-
ciologije) Še posebej presenetljivi so bili nekateri redki odgovori učiteljev, ki so
zavzeli zelo očitno negativno stališče o izobraževanju o človekovem dostojan-
stvu nasploh. Vključevanje tematike človekovega dostojanstva v srednješolske
vsebine je po njihovem mnenju popolni nesmisel. Svojo mnenje so utemelje-
vali na način, da je poučevanje o vrednotah in kršitvah vrednot pri študentih
percipirano kot golo moraliziranje:
»Kako naj razlagam, da je človekovo dostojanstvo vrednota, če to ni?« …
»Zato jaz ne morem teoretizirati o nečem, kar se pred očmi vseh razvre-
dnoti in tepta.« … »Govoriti o človekovem dostojanstvu izpade, kot da
moraliziraš. Izpadeš kot nekdo, ki se zgraža, tarna in to v principu ni dob-
ro početi.« (učitelj filozofije)
Upoštevajoč dejstvo, da zadnji citat ponazarja mnenje učitelja filozofije, je
takšna izjava presenetljiva. Človekovo dostojanstvo je namreč klasični filozof-
ski koncept, zato je njegova integracija v srednješolske vsebine pri predmetu
filozofija po naravi stvari pričakovana še bolj kot pri drugih predmetih. Neka-
teri učitelji so poučevanje o človekovem dostojanstvu celo označili kot ne-
odgovorno ravnanje:
raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes
Eksplicitno – implicitno izobraževanje o človekovem
dostojanstvu
Raziskava je pokazala, da nekateri učitelji pri poučevanju predmetov v sredn-
jih šolah včasih omenjajo pojem človekovega dostojanstva, vendar zelo redko
globlje teoretizirajo o tem. Namesto tega skušajo v večini primerov pojem ra-
zložiti posredno s poučevanjem tematik, ki implicitno nakazujejo na človeko-
vo dostojanstvo:
»Na človekovo dostojanstvo naletimo pri literarnih besedilih. Če jih želi-
mo obdelati, je omemba etičnih vrednot nujna.« … »Gre za to, da najde-
mo nek etični problem v besedilu.« … »Mi se pogosto srečujemo s temati-
ko človekovega dostojanstva.« (učitelj slovenskega jezika)
Najpogostejše tematike, ki jih v povezavi s človekovim dostojanstvom
izpostavljajo učitelji, so: družba in posameznik, revščina, evtanazija (soci-
ologija); identifikacija etičnih dimenzij literarnih tekstov, identifikacija etične-
52 ga položaja literarnih karakterjev (slovenščina); etika (filozofija); antična
demokracija, suženjstvo, razsvetljenstvo, vojne, povojni zločini, revolucije
(zgodovina).
Manjše število učiteljev v raziskavi ni izrazilo nikakršne tendence k izo-
braževanju o človekovem dostojanstvu, kar so podprli predvsem z besedami,
kot so naslednje: »Ni dovolj zgolj omenjanje dostojanstva. Ali ga analiziramo
globoko ali pa rajši ne, saj drugače učitelji izpademo kot licemerci.« (učitelj so-
ciologije) Še posebej presenetljivi so bili nekateri redki odgovori učiteljev, ki so
zavzeli zelo očitno negativno stališče o izobraževanju o človekovem dostojan-
stvu nasploh. Vključevanje tematike človekovega dostojanstva v srednješolske
vsebine je po njihovem mnenju popolni nesmisel. Svojo mnenje so utemelje-
vali na način, da je poučevanje o vrednotah in kršitvah vrednot pri študentih
percipirano kot golo moraliziranje:
»Kako naj razlagam, da je človekovo dostojanstvo vrednota, če to ni?« …
»Zato jaz ne morem teoretizirati o nečem, kar se pred očmi vseh razvre-
dnoti in tepta.« … »Govoriti o človekovem dostojanstvu izpade, kot da
moraliziraš. Izpadeš kot nekdo, ki se zgraža, tarna in to v principu ni dob-
ro početi.« (učitelj filozofije)
Upoštevajoč dejstvo, da zadnji citat ponazarja mnenje učitelja filozofije, je
takšna izjava presenetljiva. Človekovo dostojanstvo je namreč klasični filozof-
ski koncept, zato je njegova integracija v srednješolske vsebine pri predmetu
filozofija po naravi stvari pričakovana še bolj kot pri drugih predmetih. Neka-
teri učitelji so poučevanje o človekovem dostojanstvu celo označili kot ne-
odgovorno ravnanje:
raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes
