Page 51 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Documenta 12
P. 51
Eksplicitno – implicitno izobraževanje o človekovem dostojanstvu 51
V prvem delu raziskave je bilo v ospredju vprašanje, kakšna je stopnja eksplicit-
nega in implicitnega poudarjanja človekovega dostojanstva v teku srednješol-
skega izobraževanja. Izraz »eksplicitno izobraževanje o človekovem dostojan-
stvu« za namen te raziskave indicira sledeči karakteristiki:
1. Direktne implikacije ali omembe izraza »človekovo dostojanstvo« pri
poučevanju posameznih srednješolskih predmetov.
2. Globlje teoretiziranje o pomenu človekovega dostojanstva (posebno s
filozofske, pravne, politične in sociološke perspektive).
Izraz »implicitno izobraževanje o človekovem dostojanstvu« za namen te
raziskave indicira sledeče: izobraževanje o človekovih pravicah, vrednotah in
podobnih temah, ki so relevantne za razumevanje in spodbujanje človekove-
ga dostojanstva. Implicitno izobraževanje se v tem smislu nanaša predvsem na
tematike, ki dijakom posredno pomagajo ponotranjiti človekovo dostojanstvo.
b) Relevantnost izobraževanja o človekovem dostojanstvu
Namen drugega dela raziskave je bil ugotoviti, ali učitelji percipirajo izo-
braževanje o človekovem dostojanstvu kot dovolj relevantno za njegovo
uvedbo kot obvezno vsebino, poučevano v teku srednješolskega izobraževan-
ja. Njihov morebiten negativen odgovor bi kazal na manjšo verjetnost priza-
devanja učiteljev, da dijakom prenašajo oz. bodo prenašali znanje o konceptu
človekovega dostojanstva. V takšnem primeru bi bile možnosti za razumevan-
je človekovega dostojanstva s strani dijakov znatno zmanjšane, kar pa bi kaza-
lo na alarmantno stanje v slovenskem izobraževalnem sistemu. Na drugi strani
bi pozitiven dogovor lahko predstavljal dobro spodbudo za intenzivnejše izo-
braževanje o človekovem dostojanstvu v prihodnosti. Pozitiven odgovor bi bil
tudi zelo dobra osnova za preučevanje tretjega dejavnika.
c) Potreba po izboljšanju kurikulumov in učnih metod
V tretjem delu raziskava stremi k analiziranju mnenja učiteljev o tem, ali sredn-
ješolci poznajo in razumejo koncept človekovega dostojanstva ter ali je takšna
raven znanja po mnenju učiteljev zadostna za sekundarno raven izobraževan-
ja. Ta dejavnik indicira tudi vpliv šole kot agenta politične socializacije v kon-
tekstu človekovega dostojanstva.
koncept človekovega dostojanstva v srednješolskem izobraževanju
V prvem delu raziskave je bilo v ospredju vprašanje, kakšna je stopnja eksplicit-
nega in implicitnega poudarjanja človekovega dostojanstva v teku srednješol-
skega izobraževanja. Izraz »eksplicitno izobraževanje o človekovem dostojan-
stvu« za namen te raziskave indicira sledeči karakteristiki:
1. Direktne implikacije ali omembe izraza »človekovo dostojanstvo« pri
poučevanju posameznih srednješolskih predmetov.
2. Globlje teoretiziranje o pomenu človekovega dostojanstva (posebno s
filozofske, pravne, politične in sociološke perspektive).
Izraz »implicitno izobraževanje o človekovem dostojanstvu« za namen te
raziskave indicira sledeče: izobraževanje o človekovih pravicah, vrednotah in
podobnih temah, ki so relevantne za razumevanje in spodbujanje človekove-
ga dostojanstva. Implicitno izobraževanje se v tem smislu nanaša predvsem na
tematike, ki dijakom posredno pomagajo ponotranjiti človekovo dostojanstvo.
b) Relevantnost izobraževanja o človekovem dostojanstvu
Namen drugega dela raziskave je bil ugotoviti, ali učitelji percipirajo izo-
braževanje o človekovem dostojanstvu kot dovolj relevantno za njegovo
uvedbo kot obvezno vsebino, poučevano v teku srednješolskega izobraževan-
ja. Njihov morebiten negativen odgovor bi kazal na manjšo verjetnost priza-
devanja učiteljev, da dijakom prenašajo oz. bodo prenašali znanje o konceptu
človekovega dostojanstva. V takšnem primeru bi bile možnosti za razumevan-
je človekovega dostojanstva s strani dijakov znatno zmanjšane, kar pa bi kaza-
lo na alarmantno stanje v slovenskem izobraževalnem sistemu. Na drugi strani
bi pozitiven dogovor lahko predstavljal dobro spodbudo za intenzivnejše izo-
braževanje o človekovem dostojanstvu v prihodnosti. Pozitiven odgovor bi bil
tudi zelo dobra osnova za preučevanje tretjega dejavnika.
c) Potreba po izboljšanju kurikulumov in učnih metod
V tretjem delu raziskava stremi k analiziranju mnenja učiteljev o tem, ali sredn-
ješolci poznajo in razumejo koncept človekovega dostojanstva ter ali je takšna
raven znanja po mnenju učiteljev zadostna za sekundarno raven izobraževan-
ja. Ta dejavnik indicira tudi vpliv šole kot agenta politične socializacije v kon-
tekstu človekovega dostojanstva.
koncept človekovega dostojanstva v srednješolskem izobraževanju
