Page 47 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Documenta 12
P. 47
oncept človekovega 47
dostojanstva v srednješolskem
izobraževanju
Petra Kleindienst
Demokratična politična kulture sestoja iz elementov, ki so medsebojno bolj ali
manj kompatibilni in povezani, npr. toleranca, enakost, solidarnost, odgovor-
nost itd.Ti elementi počivajo na skupnem temelju – konceptu človekovega dos-
tojanstva, ki predstavlja osnovo stabilnega, dobro delujočega demokratičnega
sistema kot tudi podlago za vzajemne odnose znotraj demokratične družbe in
samouresničitev vsakega posameznika kot dela te družbe. Zato spodbujanje
koncepta človekovega dostojanstva razumemo kot dober način za opoguml-
janje demokratične politične kulture nasploh.
Človekovo dostojanstvo se kot temelj demokratične politične kulture v
prvi vrsti signifikantno odraža na filozofskih ter pravnih tleh, in sicer tako na
mednarodni kot tudi regionalni in nacionalni ravni (glej npr. McCrudden, 2008;
Kateb, 2011; Rosen, 2012). Capps (2009) trdi, da mora biti mednarodno pravo
globoko zakoreninjeno v spoštovanju človekovega dostojanstva. Omenjeno
mišljenje gre z roko v roki s številnimi mednarodnimi pravnimi dokumenti, ki
se dotikajo pojma človekovo dostojanstvo in ga umeščajo na temeljno mesto
demokratičnega sistema. Še posebej od leta 1945 dalje je omenjanje človeko-
vega dostojanstva začelo enormno naraščati, in sicer predvsem kot posledica
grozodejstev, ki so se dogajala v času druge svetovne vojne. Tako so se omem-
be človekovega dostojanstva močno razširile v mednarodnih in humanitarnih
pravnih instrumentih. Spodbujanje razvoja koncepta človekovega dostojan-
stva na mednarodni ravni je vplivalo tudi na regionalne in nacionalne pravne
dokumente. Zatorej dandanes človekovo dostojanstvo lahko označimo kot
široko odobravan in sprejet koncept.
Kljub razširjenosti omemb človekovega dostojanstva na številnih področ-
jih v sodobni družbi zaznavamo odsotnost te tematike v procesu izobraževan-
dostojanstva v srednješolskem
izobraževanju
Petra Kleindienst
Demokratična politična kulture sestoja iz elementov, ki so medsebojno bolj ali
manj kompatibilni in povezani, npr. toleranca, enakost, solidarnost, odgovor-
nost itd.Ti elementi počivajo na skupnem temelju – konceptu človekovega dos-
tojanstva, ki predstavlja osnovo stabilnega, dobro delujočega demokratičnega
sistema kot tudi podlago za vzajemne odnose znotraj demokratične družbe in
samouresničitev vsakega posameznika kot dela te družbe. Zato spodbujanje
koncepta človekovega dostojanstva razumemo kot dober način za opoguml-
janje demokratične politične kulture nasploh.
Človekovo dostojanstvo se kot temelj demokratične politične kulture v
prvi vrsti signifikantno odraža na filozofskih ter pravnih tleh, in sicer tako na
mednarodni kot tudi regionalni in nacionalni ravni (glej npr. McCrudden, 2008;
Kateb, 2011; Rosen, 2012). Capps (2009) trdi, da mora biti mednarodno pravo
globoko zakoreninjeno v spoštovanju človekovega dostojanstva. Omenjeno
mišljenje gre z roko v roki s številnimi mednarodnimi pravnimi dokumenti, ki
se dotikajo pojma človekovo dostojanstvo in ga umeščajo na temeljno mesto
demokratičnega sistema. Še posebej od leta 1945 dalje je omenjanje človeko-
vega dostojanstva začelo enormno naraščati, in sicer predvsem kot posledica
grozodejstev, ki so se dogajala v času druge svetovne vojne. Tako so se omem-
be človekovega dostojanstva močno razširile v mednarodnih in humanitarnih
pravnih instrumentih. Spodbujanje razvoja koncepta človekovega dostojan-
stva na mednarodni ravni je vplivalo tudi na regionalne in nacionalne pravne
dokumente. Zatorej dandanes človekovo dostojanstvo lahko označimo kot
široko odobravan in sprejet koncept.
Kljub razširjenosti omemb človekovega dostojanstva na številnih področ-
jih v sodobni družbi zaznavamo odsotnost te tematike v procesu izobraževan-
