Page 26 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Documenta 12
P. 26
5,00
4,50
4,00
Povprečna ocena sklopa 3,50
3,00
2,50
2,00
1,50
1,00
0,50
0,00 sd sv kd kv šd šv ud uv dd dv
Dijaki 2011 3,73 3,18 3,02 2,97 3,17 3,48 3,14 3,26 4,37 2,52
Dijaki 2013 3,58 3,18 2,94 2,90 3,18 3,46 3,08 3,24 4,41 2,96
Učitelji 4,00 4,30 3,97 3,73 4,09 4,50 4,00 4,30 3,11 3,04
Slika 2: Razlike med dijaki in učitelji po ključnih možnostih
je lestvica odnosa do uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT)
pri pouku književnosti v prvem letniku med vsemi ocenjena najnižje. Odnosni
vidik digitalne zmožnosti je edini, ki so ga v tretjem letniku dijaki ocenili višje
kot pri prvem merjenju, vendar je ocena še vedno nižja, kot bi pričakovali. Di-
26 jaki torej po lastnem prepričanju obvladajo sodobno tehnologijo, niso pa tega
svojega znanja pripravljeni uporabljati za raziskovanje kulturnih okoliščin lite-
rarnega besedila ali iskanje informacij o kulturnih dogodkih doma in po svetu.
Razlog bi bil lahko v pomanjkanju spodbud, saj ocene učiteljev in njihovi od-
govori na vprašanja odprtega tipa potrjujejo, da so do IKT zadržani in jo upo-
rabljajo le občasno.
Čeprav so učitelji svoje spodbude za razvijanje kulturne zavesti ocenjevali
visoko in v odgovorih na vprašanja odprtega tipa navajali primere dobre pra-
kse s tega področja (npr. projektno delo, medpredmetno povezovanje, ekskur-
zije, dramatizacije), so dijaki kulturno zavest in izražanje ocenili nižje od ostalih
zmožnosti. Strategije razvijanja kulturne zavesti so v vprašalniku opredeljene
kot trditve in vključujejo vse značilnosti pojmovanja kulturne zavesti ter izra-
žanja kot »posebn/e/ kompleksn/e/ kvalitet/e/ posameznika, ki vključuje siste-
matično poznavanje pojavov visoke in množične kulture, razpravljanje o njih,
morebitno dejavno udeležbo v njih, njihovo kritično vrednotenje ter pozitiven
odnos do lastne in drugih kultur« (Krakar Vogel, 2011: 272).
Primerjava med zaznavami lastne učinkovitosti na področju te ključne
zmožnosti je pokazala statistično pomembne razlike pri desetih od petnajstih
trditev (Tabela 1). V prvem letniku so z oceno 3 in več ocenili šest dejavnosti, v
tretjem letniku pa devet. Šest dejavnosti so v tretjem letniku ocenili statistično
pomembno nižje kot v prvem letniku. Najnižje ocene dijakov se ujemajo z naj-
nižjimi ocenami učiteljev. Najbolj so se približale ocene za šesto trditev, ki so
jo učitelji ocenili z oceno 2,93. Učitelji so pričakovano visoko (z oceno 4 in več)
ocenjevali tiste trditve, ki so neposredno povezane z učno snovjo, nižje pa trdi-
tve, povezane z aktualnim dogajanjem na področju kulture.
raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes
4,50
4,00
Povprečna ocena sklopa 3,50
3,00
2,50
2,00
1,50
1,00
0,50
0,00 sd sv kd kv šd šv ud uv dd dv
Dijaki 2011 3,73 3,18 3,02 2,97 3,17 3,48 3,14 3,26 4,37 2,52
Dijaki 2013 3,58 3,18 2,94 2,90 3,18 3,46 3,08 3,24 4,41 2,96
Učitelji 4,00 4,30 3,97 3,73 4,09 4,50 4,00 4,30 3,11 3,04
Slika 2: Razlike med dijaki in učitelji po ključnih možnostih
je lestvica odnosa do uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT)
pri pouku književnosti v prvem letniku med vsemi ocenjena najnižje. Odnosni
vidik digitalne zmožnosti je edini, ki so ga v tretjem letniku dijaki ocenili višje
kot pri prvem merjenju, vendar je ocena še vedno nižja, kot bi pričakovali. Di-
26 jaki torej po lastnem prepričanju obvladajo sodobno tehnologijo, niso pa tega
svojega znanja pripravljeni uporabljati za raziskovanje kulturnih okoliščin lite-
rarnega besedila ali iskanje informacij o kulturnih dogodkih doma in po svetu.
Razlog bi bil lahko v pomanjkanju spodbud, saj ocene učiteljev in njihovi od-
govori na vprašanja odprtega tipa potrjujejo, da so do IKT zadržani in jo upo-
rabljajo le občasno.
Čeprav so učitelji svoje spodbude za razvijanje kulturne zavesti ocenjevali
visoko in v odgovorih na vprašanja odprtega tipa navajali primere dobre pra-
kse s tega področja (npr. projektno delo, medpredmetno povezovanje, ekskur-
zije, dramatizacije), so dijaki kulturno zavest in izražanje ocenili nižje od ostalih
zmožnosti. Strategije razvijanja kulturne zavesti so v vprašalniku opredeljene
kot trditve in vključujejo vse značilnosti pojmovanja kulturne zavesti ter izra-
žanja kot »posebn/e/ kompleksn/e/ kvalitet/e/ posameznika, ki vključuje siste-
matično poznavanje pojavov visoke in množične kulture, razpravljanje o njih,
morebitno dejavno udeležbo v njih, njihovo kritično vrednotenje ter pozitiven
odnos do lastne in drugih kultur« (Krakar Vogel, 2011: 272).
Primerjava med zaznavami lastne učinkovitosti na področju te ključne
zmožnosti je pokazala statistično pomembne razlike pri desetih od petnajstih
trditev (Tabela 1). V prvem letniku so z oceno 3 in več ocenili šest dejavnosti, v
tretjem letniku pa devet. Šest dejavnosti so v tretjem letniku ocenili statistično
pomembno nižje kot v prvem letniku. Najnižje ocene dijakov se ujemajo z naj-
nižjimi ocenami učiteljev. Najbolj so se približale ocene za šesto trditev, ki so
jo učitelji ocenili z oceno 2,93. Učitelji so pričakovano visoko (z oceno 4 in več)
ocenjevali tiste trditve, ki so neposredno povezane z učno snovjo, nižje pa trdi-
tve, povezane z aktualnim dogajanjem na področju kulture.
raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes
