Page 31 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Documenta 12
P. 31
»pevec Ilirje« (24,4 % dijakov v prvem letniku in 41,6 % v tretjem letniku 31
je imenovalo Valentina Vodnika; med napačnimi odgovori so bili: Pre-
šeren, Petrarka, Napoleon, pesnik sam, Dante, Homer, Francozi itd.);
c) »Čebel’ce roji štirje« (17,8 % dijakov v prvem letniku in 39,9 % v tretjem
letniku je zapisalo, da gre za Kranjsko čbelico; med napačnimi odgo-
vori so bili: štirje roji čebel, štirje slovenski pesniki, štirje vladarji, pridni
ljudje, štiri skupine ljudi, štirje deli Slovenije, čebelarji, štirje ustvarjalci,
prebivalci štirih slovenskih pokrajin, štirje celjski grofje, slovenski časo-
pis, pesniška zbirka, slovenski narod itd.).
Nepoznavanje pomembnih dejstev iz slovenske kulturne zgodovine, ki
jih omenja eno samo besedilo, je sicer lahko naključje, vendar pa je nizka us-
pešnost pri vprašanjih, povezanih s poznavanjem teh tem, zelo nespodbudna,
saj jih spoznavajo ne le pri slovenščini, ampak tudi pri zgodovini v osnovni šo-
li in gimnaziji. Lahko ugotovimo, da poznavanje slovenske kulturne zgodovine
pri večini dijakov v prvem letniku ni postalo del njihove kulturne zavesti, to pa
velja tudi za vsaj polovico dijakov v tretjem letniku.
Rezultati razčlembe so potrdili, da dijaki ne poznajo medijskih vsebin, pov-
ezanih s Francetom Prešernom, čeprav so v učnem načrtu za slovenščino pose-
bej predlagane (Poznanovič Jezeršek idr., 2008: 51). Razlog za nepoznavanje
glasbenih in filmskih vsebin ter spletnih strani o avtorju bi bil morda v tem,
da jih niso vajeni oz. jih niso imeli priložnosti spoznati. Iz odgovorov učitel-
jev je mogoče razbrati, da tovrstnega angažiranja od dijakov praviloma niti ne
pričakujejo. Pri tem zanemarjajo dejstvo, da je svetovni splet nenadomestljiv
vir informacij tudi na področju kulture, predvsem pa je to tisti vir, ki je mladim
najbližji, saj ob njem odraščajo.
Smiselno bi bilo izkoristiti zanimanje mladih za nove tehnologije in ga us-
meriti tudi v korist razvijanja kulturne zavesti. Danes lahko posameznik umet-
nostno ali neumetnostno besedilo soustvarja s pomočjo spleta, namesto
klasičnih knjig prebira elektronske ipd. Svetovni splet je neizčrpen vir različnih
informacij z različnih koncev sveta in omogoča spoznavanje kulturnih oko-
liščin v oddaljenih krajih, s čimer pa se kulturna zmožnost že povezuje z med-
kulturno zmožnostjo. Ta ima pri književnem pouku ravno tako pomembno vlo-
go, saj besedila umeščamo v okoliščine nastanka, pri tem pa dijaki spoznavajo
nove, oddaljene svetove in kulture ter se učijo strpnosti do vsega drugačnega.
Literatura nam namreč kaže »tuje duševnosti ali geografsko, časovno, kulturno
oddaljene življenjske prostore kot prostore drugosti, v katerih se s to drugostjo
srečujemo, ne da bi jo mogli povsem speljati pod svoje« (Virk, 2006: 10).
o kulturni zavesti gimnazijcev
je imenovalo Valentina Vodnika; med napačnimi odgovori so bili: Pre-
šeren, Petrarka, Napoleon, pesnik sam, Dante, Homer, Francozi itd.);
c) »Čebel’ce roji štirje« (17,8 % dijakov v prvem letniku in 39,9 % v tretjem
letniku je zapisalo, da gre za Kranjsko čbelico; med napačnimi odgo-
vori so bili: štirje roji čebel, štirje slovenski pesniki, štirje vladarji, pridni
ljudje, štiri skupine ljudi, štirje deli Slovenije, čebelarji, štirje ustvarjalci,
prebivalci štirih slovenskih pokrajin, štirje celjski grofje, slovenski časo-
pis, pesniška zbirka, slovenski narod itd.).
Nepoznavanje pomembnih dejstev iz slovenske kulturne zgodovine, ki
jih omenja eno samo besedilo, je sicer lahko naključje, vendar pa je nizka us-
pešnost pri vprašanjih, povezanih s poznavanjem teh tem, zelo nespodbudna,
saj jih spoznavajo ne le pri slovenščini, ampak tudi pri zgodovini v osnovni šo-
li in gimnaziji. Lahko ugotovimo, da poznavanje slovenske kulturne zgodovine
pri večini dijakov v prvem letniku ni postalo del njihove kulturne zavesti, to pa
velja tudi za vsaj polovico dijakov v tretjem letniku.
Rezultati razčlembe so potrdili, da dijaki ne poznajo medijskih vsebin, pov-
ezanih s Francetom Prešernom, čeprav so v učnem načrtu za slovenščino pose-
bej predlagane (Poznanovič Jezeršek idr., 2008: 51). Razlog za nepoznavanje
glasbenih in filmskih vsebin ter spletnih strani o avtorju bi bil morda v tem,
da jih niso vajeni oz. jih niso imeli priložnosti spoznati. Iz odgovorov učitel-
jev je mogoče razbrati, da tovrstnega angažiranja od dijakov praviloma niti ne
pričakujejo. Pri tem zanemarjajo dejstvo, da je svetovni splet nenadomestljiv
vir informacij tudi na področju kulture, predvsem pa je to tisti vir, ki je mladim
najbližji, saj ob njem odraščajo.
Smiselno bi bilo izkoristiti zanimanje mladih za nove tehnologije in ga us-
meriti tudi v korist razvijanja kulturne zavesti. Danes lahko posameznik umet-
nostno ali neumetnostno besedilo soustvarja s pomočjo spleta, namesto
klasičnih knjig prebira elektronske ipd. Svetovni splet je neizčrpen vir različnih
informacij z različnih koncev sveta in omogoča spoznavanje kulturnih oko-
liščin v oddaljenih krajih, s čimer pa se kulturna zmožnost že povezuje z med-
kulturno zmožnostjo. Ta ima pri književnem pouku ravno tako pomembno vlo-
go, saj besedila umeščamo v okoliščine nastanka, pri tem pa dijaki spoznavajo
nove, oddaljene svetove in kulture ter se učijo strpnosti do vsega drugačnega.
Literatura nam namreč kaže »tuje duševnosti ali geografsko, časovno, kulturno
oddaljene življenjske prostore kot prostore drugosti, v katerih se s to drugostjo
srečujemo, ne da bi jo mogli povsem speljati pod svoje« (Virk, 2006: 10).
o kulturni zavesti gimnazijcev
