Page 24 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Documenta 12
P. 24
jake spodbudile, da se razvijejo ne le v kultivirane bralce, temveč tudi kulti-
virane gledalce in poslušalce, ki bodo imeli potrebo po udeležbi v kulturnem
življenju v svojem okolju tudi v odrasli dobi. Kakšna je realnost v praksi, je po-
kazal tej zmožnosti posvečen sklop raziskave o ključnih zmožnostih pri pou-
ku književnosti.
Empirična raziskava
Cilj raziskave je bil ugotoviti, kako gimnazijci (1) ocenjujejo svojo samoučink-
ovitost na področju dejavnosti, ki jih izvajajo pri pouku književnosti za razvi-
janje kulturne zavesti na spoznavni in spretnostni ravni, (2) kakšen odnos (stal-
išča, vrednote) imajo do teh dejavnosti in (3) kako se njihove ocene ujemajo z
dosežki pri razčlembi umetnostnega besedila. Pri raziskavi smo upoštevali pro-
cesno naravo ključnih zmožnosti, zato nas je zanimal napredek dijakov v obd-
obju dveh let. Izhodiščna hipoteza je bila, da bodo dijaki v tretjem letniku višje
ocenjevali razvitost svojih ključnih zmožnosti na vseh ravneh in da bodo us-
24 pešnejši pri razčlembi umetnostnega besedila.
Metoda
Udeleženci
Ciljna populacija raziskave so bili dijaki slovenskih gimnazij, v šolskem le-
tu 2010/11 vpisani v prvi letnik, ter njihovi učitelji slovenščine. Vzorec je torej
neslučajnostni, namenski in priročni, saj vključuje tiste dijake, katerih šole ter
učitelji slovenščine so pristali na sodelovanje. Končni vzorec1 sestavlja 471 di-
jakov, od tega 255 dijakinj. 321 dijakov je obiskovalo splošno gimnazijo, 150
strokovno, kar predstavlja 6,3 % generacije gimnazijcev. Iz vzorca so bili izločeni
tisti dijaki, ki niso sodelovali v vseh delih raziskave ali pa se niso v prvem in tret-
jem letniku podpisali z isto šifro, saj zanje ni bilo mogoče primerjati rezultatov.
Pripomočki
Za potrebe raziskave smo pripravili dvodelen vprašalnik o ključnih zmožnostih,
ki jih v večji meri razvijamo pri književnem pouku: sporazumevanje v mater-
nem jeziku, kulturna zavest in izražanje, širše socialne zmožnosti (medosebne,
medkulturne, socialne in državljanske zmožnosti), učenje učenja in digitalna
zmožnost. V prvem delu vprašalnika Razvijanje ključnih zmožnosti pri književ-
nem pouku (znanje, spretnosti) se na sklop Kulturna zavest in izražanje nanaša
1 Med prvo izvedbo je bilo v raziskavo vključenih 654 ali 8,02 % vseh v prvi letnik gimnazije vpisanih
dijakov (skupaj 8147) iz trinajstih regionalno razpršenih gimnazij. V istem vzorcu je dve leti kasneje,
torej v tretjem letniku, sodelovalo 582 ali 7,8 % dijakov. Sodelovalo je tudi 23 učiteljev.
raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes
virane gledalce in poslušalce, ki bodo imeli potrebo po udeležbi v kulturnem
življenju v svojem okolju tudi v odrasli dobi. Kakšna je realnost v praksi, je po-
kazal tej zmožnosti posvečen sklop raziskave o ključnih zmožnostih pri pou-
ku književnosti.
Empirična raziskava
Cilj raziskave je bil ugotoviti, kako gimnazijci (1) ocenjujejo svojo samoučink-
ovitost na področju dejavnosti, ki jih izvajajo pri pouku književnosti za razvi-
janje kulturne zavesti na spoznavni in spretnostni ravni, (2) kakšen odnos (stal-
išča, vrednote) imajo do teh dejavnosti in (3) kako se njihove ocene ujemajo z
dosežki pri razčlembi umetnostnega besedila. Pri raziskavi smo upoštevali pro-
cesno naravo ključnih zmožnosti, zato nas je zanimal napredek dijakov v obd-
obju dveh let. Izhodiščna hipoteza je bila, da bodo dijaki v tretjem letniku višje
ocenjevali razvitost svojih ključnih zmožnosti na vseh ravneh in da bodo us-
24 pešnejši pri razčlembi umetnostnega besedila.
Metoda
Udeleženci
Ciljna populacija raziskave so bili dijaki slovenskih gimnazij, v šolskem le-
tu 2010/11 vpisani v prvi letnik, ter njihovi učitelji slovenščine. Vzorec je torej
neslučajnostni, namenski in priročni, saj vključuje tiste dijake, katerih šole ter
učitelji slovenščine so pristali na sodelovanje. Končni vzorec1 sestavlja 471 di-
jakov, od tega 255 dijakinj. 321 dijakov je obiskovalo splošno gimnazijo, 150
strokovno, kar predstavlja 6,3 % generacije gimnazijcev. Iz vzorca so bili izločeni
tisti dijaki, ki niso sodelovali v vseh delih raziskave ali pa se niso v prvem in tret-
jem letniku podpisali z isto šifro, saj zanje ni bilo mogoče primerjati rezultatov.
Pripomočki
Za potrebe raziskave smo pripravili dvodelen vprašalnik o ključnih zmožnostih,
ki jih v večji meri razvijamo pri književnem pouku: sporazumevanje v mater-
nem jeziku, kulturna zavest in izražanje, širše socialne zmožnosti (medosebne,
medkulturne, socialne in državljanske zmožnosti), učenje učenja in digitalna
zmožnost. V prvem delu vprašalnika Razvijanje ključnih zmožnosti pri književ-
nem pouku (znanje, spretnosti) se na sklop Kulturna zavest in izražanje nanaša
1 Med prvo izvedbo je bilo v raziskavo vključenih 654 ali 8,02 % vseh v prvi letnik gimnazije vpisanih
dijakov (skupaj 8147) iz trinajstih regionalno razpršenih gimnazij. V istem vzorcu je dve leti kasneje,
torej v tretjem letniku, sodelovalo 582 ali 7,8 % dijakov. Sodelovalo je tudi 23 učiteljev.
raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes
