Page 30 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Documenta 12
P. 30
kasneje pa ohranjajo stik z glasbenim in likovnim poustvarjanjem le tisti dija-
ki, ki so glasbeno ali likovno nadarjeni ali pa jih ustvarjanje posebej veseli. Z
raziskavami o bralnih navadah se ujema nižja ocena trditve o branju odlom-
ka kot o motivaciji za branje celotne knjige; potrjuje celo, da je tudi v gimnazi-
jah del populacije, ki v prostem času ne bere leposlovja. Na vprašanje, katero
knjigo so nazadnje prebrali v prostem času, so v odgovorih prevladovali naslo-
vi trivialne literature; 22,7 % gimnazijcev je zapisalo, da berejo le knjige za do-
mače branje, 13,9 % pa ni zapisalo nobenega naslova – prostor so pustili pra-
zen ali pa napisali, da se ne spomnijo, katero knjigo so prebrali nazadnje.
Analiza rezultatov lestvice o dejavnostih za razvijanje kulturne zavesti in iz-
ražanja je pri drugem merjenju pokazala statistično pomembno nižjo zazna-
no samoučinkovitost v primerjavi z zaznavo v prvem letniku (1. letnik: M = 3,02,
SD = 0,60; 3. letnik: M = 2,94, SD = 0,66; t = 2,38, df = 471, p = 0,018), medtem
ko na področju stališč ni bilo statistično pomembnih razlik (1. letnik: M = 2,97,
SD = 0,66; 3. letnik: M = 2,97, SD = 0,72; t = 1, 737, df = 471, p = 0,070). Statis-
tično nepomembna razlika med stališči dijakov v prvem in tretjem letniku kaže
na to, da se odnos do kulture in umetnosti izoblikuje že do vstopa v sredn-
30 jo šolo, dopuščamo pa tudi možnost, da učitelji v tretjem letniku zaradi ma-
ture splošnim kulturnim vsebinam ne posvečajo toliko pozornosti kot v prvem.
Razvijanje kulturne zavesti pri pouku književnosti je vzgojne narave, zato
je ni smiselno posredovati z istimi metodami kot spoznavne sestavine pred-
meta, še bolj problematično pa je ocenjevanje teh sestavin. Kljub temu smo
nekatere prvine poskusili oceniti z razčlembo umetnostnega besedila, in sicer
Prešernove pesmi Glosa.
Od triindvajsetih nalog v razčlembi se jih je devet nanašalo na kulturne
vsebine. Ovrednotene so bile s 26 točkami in v prvem letniku so dijaki doseg-
li povprečno število 12,9 točk. 56,8 % dijakov je v tem sklopu doseglo 13 točk in
več. V tretjem letniku so bili pri tem delu preizkusa manj uspešni, saj so doseg-
li povprečno število točk 12,1. 13 točk in več je doseglo 47,5 % dijakov. Razli-
ka med skupnim dosežkom v sklopu nalog za področje kulturne zavesti in iz-
ražanja v prvem ter tretjem letniku je statistično pomembna: t = 3,55, df = 470,
p = 0,000.
Dosežki pri razčlembi kažejo povprečnost na področju kulturne zavesti, ki
se je pokazala že pri analizi ustreznih sklopov iz obeh vprašalnikov. Kot primer
naj navedem le tisti del razčlembe, v katerem so morali dijaki dokazati pozna-
vanje dejstev iz slovenske kulturne zgodovine in z eno besedo ali besedno
zvezo poimenovati:
a) »pesme, ki pojo kralja Matjaža« (da gre za ljudske pesmi, je vedelo v
prvem letniku le 14,4 % dijakov, v tretjem letniku 19,1 %; med napač-
nimi odgovori so bili: hrvaške pesmi, pesmi, ki so jih peli pod okriljem
kralja Matjaža, slovenske pesmi, tuje pesmi itd.);
raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes
ki, ki so glasbeno ali likovno nadarjeni ali pa jih ustvarjanje posebej veseli. Z
raziskavami o bralnih navadah se ujema nižja ocena trditve o branju odlom-
ka kot o motivaciji za branje celotne knjige; potrjuje celo, da je tudi v gimnazi-
jah del populacije, ki v prostem času ne bere leposlovja. Na vprašanje, katero
knjigo so nazadnje prebrali v prostem času, so v odgovorih prevladovali naslo-
vi trivialne literature; 22,7 % gimnazijcev je zapisalo, da berejo le knjige za do-
mače branje, 13,9 % pa ni zapisalo nobenega naslova – prostor so pustili pra-
zen ali pa napisali, da se ne spomnijo, katero knjigo so prebrali nazadnje.
Analiza rezultatov lestvice o dejavnostih za razvijanje kulturne zavesti in iz-
ražanja je pri drugem merjenju pokazala statistično pomembno nižjo zazna-
no samoučinkovitost v primerjavi z zaznavo v prvem letniku (1. letnik: M = 3,02,
SD = 0,60; 3. letnik: M = 2,94, SD = 0,66; t = 2,38, df = 471, p = 0,018), medtem
ko na področju stališč ni bilo statistično pomembnih razlik (1. letnik: M = 2,97,
SD = 0,66; 3. letnik: M = 2,97, SD = 0,72; t = 1, 737, df = 471, p = 0,070). Statis-
tično nepomembna razlika med stališči dijakov v prvem in tretjem letniku kaže
na to, da se odnos do kulture in umetnosti izoblikuje že do vstopa v sredn-
30 jo šolo, dopuščamo pa tudi možnost, da učitelji v tretjem letniku zaradi ma-
ture splošnim kulturnim vsebinam ne posvečajo toliko pozornosti kot v prvem.
Razvijanje kulturne zavesti pri pouku književnosti je vzgojne narave, zato
je ni smiselno posredovati z istimi metodami kot spoznavne sestavine pred-
meta, še bolj problematično pa je ocenjevanje teh sestavin. Kljub temu smo
nekatere prvine poskusili oceniti z razčlembo umetnostnega besedila, in sicer
Prešernove pesmi Glosa.
Od triindvajsetih nalog v razčlembi se jih je devet nanašalo na kulturne
vsebine. Ovrednotene so bile s 26 točkami in v prvem letniku so dijaki doseg-
li povprečno število 12,9 točk. 56,8 % dijakov je v tem sklopu doseglo 13 točk in
več. V tretjem letniku so bili pri tem delu preizkusa manj uspešni, saj so doseg-
li povprečno število točk 12,1. 13 točk in več je doseglo 47,5 % dijakov. Razli-
ka med skupnim dosežkom v sklopu nalog za področje kulturne zavesti in iz-
ražanja v prvem ter tretjem letniku je statistično pomembna: t = 3,55, df = 470,
p = 0,000.
Dosežki pri razčlembi kažejo povprečnost na področju kulturne zavesti, ki
se je pokazala že pri analizi ustreznih sklopov iz obeh vprašalnikov. Kot primer
naj navedem le tisti del razčlembe, v katerem so morali dijaki dokazati pozna-
vanje dejstev iz slovenske kulturne zgodovine in z eno besedo ali besedno
zvezo poimenovati:
a) »pesme, ki pojo kralja Matjaža« (da gre za ljudske pesmi, je vedelo v
prvem letniku le 14,4 % dijakov, v tretjem letniku 19,1 %; med napač-
nimi odgovori so bili: hrvaške pesmi, pesmi, ki so jih peli pod okriljem
kralja Matjaža, slovenske pesmi, tuje pesmi itd.);
raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes
