Page 25 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Documenta 12
P. 25
trditev od 46, v drugem – Razvijanje stališč in vrednot pri književnem pou- 25
ku – pa 10 trditev od 34. Preizkus zanesljivosti vprašalnikov za dijake, ki je bil
opravljen februarja 2011 na vzorcu 103 dijakov (54 dijakov strokovne gimnazije
in 49 dijakov gimnazije), je za sklop kulturne zavesti v prvem delu vprašalnika
pokazal vrednost Cronbach alfa 0,86, v drugem delu pa 0,78.
Vprašalnik za učitelje je vključeval vsebinsko identične trditve, vendar pri-
lagojene naslovnikom. Učitelji so odgovorili tudi na vprašanja odprtega tipa,
ki so se nanašala predvsem na strategije in pripomočke za razvijanje ključnih
zmožnosti ter na ocene učiteljev o zmožnostih in bralnih interesih dijakov.
Za ugotavljanje, ali se zaznana samoučinkovitost in stališča ujemajo z
dosežki dijakov, smo pripravili preverjanje z razčlembo manj znanega besedi-
la, ki vključuje vse vidike ključnih zmožnosti (znanje, spretnost, odnos).
Potek raziskave
Na prošnjo za sodelovanje se je odzvalo 13 gimnazij. Po pridobitvi soglasij di-
jakov in njihovih staršev smo jim po pošti poslali ustrezno število vprašalnikov
ter razčlemb umetnostnega besedila. Učitelje smo prosili, naj dijaki izpolnijo
najprej vprašalnik, nato pa rešijo naloge v razčlembi, saj bi obratni vrstni red
lahko vplival na njihove izbire ocen v vprašalniku. Postopek smo ponovili apri-
la 2013. Dijaki so pri obeh izvedbah gradivo označili z isto šifro, kar je omogo-
čilo primerjanje rezultatov. Učitelji so vprašalnik izpolnjevali le ob prvi izved-
bi raziskave. Analizo podatkov smo izvedli s pomočjo programa SPSS; proste
odgovore dijakov na vprašanja iz razčlembe smo kodirali, odgovore učiteljev
na vprašanja odprtega tipa pa povzeli. V nadaljevanju so predstavljeni rezul-
tati za sklop Kulturna zavest in izražanje tudi v primerjavi z rezultati nekater-
ih drugih sklopov.
Rezultati in interpretacija
Analiza je že ob prvi izvedbi raziskave pokazala, da srednješolci svojo
samoučinkovitost in stališča o ključnih zmožnostih (z izjemo digitalne) ocenju-
jejo nižje kot učitelji, vendar pa ostajajo ocene večinoma nad povprečjem (Sli-
ka 2).2
Visoka je ocena dejavnosti za razvoj sporazumevanja v maternem jeziku.
Ker so le-te povezane z izobraževalnimi cilji, ki jih preverja splošna matura, je
ocena skladna s pričakovanji. V prvem in tretjem letniku so dijaki pričakovano
najvišje ocenili spoznavni in spretnostni vidik digitalne zmožnosti, medtem ko
2 Legenda: sporazumevanje v maternem jeziku: dejavnosti – sd, vrednote in stališča – sv; kulturna
zavest in izražanje: dejavnosti – kd, vrednote in stališča – kv; širše socialne zmožnosti: dejavnos-
ti – šd, vrednote in stališča – šv; učenje učenja: dejavnosti – ud, vrednote in stališča – uv; digitalna
zmožnost: dejavnosti – dd, vrednote in stališča – dv.
o kulturni zavesti gimnazijcev
ku – pa 10 trditev od 34. Preizkus zanesljivosti vprašalnikov za dijake, ki je bil
opravljen februarja 2011 na vzorcu 103 dijakov (54 dijakov strokovne gimnazije
in 49 dijakov gimnazije), je za sklop kulturne zavesti v prvem delu vprašalnika
pokazal vrednost Cronbach alfa 0,86, v drugem delu pa 0,78.
Vprašalnik za učitelje je vključeval vsebinsko identične trditve, vendar pri-
lagojene naslovnikom. Učitelji so odgovorili tudi na vprašanja odprtega tipa,
ki so se nanašala predvsem na strategije in pripomočke za razvijanje ključnih
zmožnosti ter na ocene učiteljev o zmožnostih in bralnih interesih dijakov.
Za ugotavljanje, ali se zaznana samoučinkovitost in stališča ujemajo z
dosežki dijakov, smo pripravili preverjanje z razčlembo manj znanega besedi-
la, ki vključuje vse vidike ključnih zmožnosti (znanje, spretnost, odnos).
Potek raziskave
Na prošnjo za sodelovanje se je odzvalo 13 gimnazij. Po pridobitvi soglasij di-
jakov in njihovih staršev smo jim po pošti poslali ustrezno število vprašalnikov
ter razčlemb umetnostnega besedila. Učitelje smo prosili, naj dijaki izpolnijo
najprej vprašalnik, nato pa rešijo naloge v razčlembi, saj bi obratni vrstni red
lahko vplival na njihove izbire ocen v vprašalniku. Postopek smo ponovili apri-
la 2013. Dijaki so pri obeh izvedbah gradivo označili z isto šifro, kar je omogo-
čilo primerjanje rezultatov. Učitelji so vprašalnik izpolnjevali le ob prvi izved-
bi raziskave. Analizo podatkov smo izvedli s pomočjo programa SPSS; proste
odgovore dijakov na vprašanja iz razčlembe smo kodirali, odgovore učiteljev
na vprašanja odprtega tipa pa povzeli. V nadaljevanju so predstavljeni rezul-
tati za sklop Kulturna zavest in izražanje tudi v primerjavi z rezultati nekater-
ih drugih sklopov.
Rezultati in interpretacija
Analiza je že ob prvi izvedbi raziskave pokazala, da srednješolci svojo
samoučinkovitost in stališča o ključnih zmožnostih (z izjemo digitalne) ocenju-
jejo nižje kot učitelji, vendar pa ostajajo ocene večinoma nad povprečjem (Sli-
ka 2).2
Visoka je ocena dejavnosti za razvoj sporazumevanja v maternem jeziku.
Ker so le-te povezane z izobraževalnimi cilji, ki jih preverja splošna matura, je
ocena skladna s pričakovanji. V prvem in tretjem letniku so dijaki pričakovano
najvišje ocenili spoznavni in spretnostni vidik digitalne zmožnosti, medtem ko
2 Legenda: sporazumevanje v maternem jeziku: dejavnosti – sd, vrednote in stališča – sv; kulturna
zavest in izražanje: dejavnosti – kd, vrednote in stališča – kv; širše socialne zmožnosti: dejavnos-
ti – šd, vrednote in stališča – šv; učenje učenja: dejavnosti – ud, vrednote in stališča – uv; digitalna
zmožnost: dejavnosti – dd, vrednote in stališča – dv.
o kulturni zavesti gimnazijcev
