Page 23 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Documenta 12
P. 23
ši književnosti in kulturi. Tako že otroci iz ljudske šole in nižje gimnazije, če 23
smo jih prav vzgojili, z občutkom svetega spoštovanja romajo v Vrbo. /…/
Čeprav pa so teh najmlajših častilcev predstave o avtorju Sonetnega ven-
ca zelo medle in obrisne, je njihov čustveni odnos do njega zelo intimen,
pogosto celo bolj kot pri marsikakem višješolcu, ki hodijo na ekskurzije ne-
redko predvsem zato, da en dan nimajo pouka.« (Mahnič, 1955: 21)
Ekskurzije so bile priložnost za razvijanje kulturne zavesti in učitel-
ji slovenščine so jih po prispevkih v Jeziku in slovstvu sodeč skrbno načrtova-
li ter smiselno umeščali v učni program. Kot možnost popestritve pouka
slovenščine jih je ocenila tudi Magda Juvan (1980), ki je v svojem prispevku
poudarila naslednje cilje dobro načrtovane ekskurzije:
»Tako pripravljena in izpeljana ekskurzija ustreza več učno-vzgojnim
smotrom. Učenec se praktično spoprijema z različnimi stalnimi oblikami
sporočanja (poročilo, opis, oris). Razširi se njegovo poznavanje literarne,
umetnostne in politične zgodovine. Ob delu dobiva spodbude za ustvar-
jalnost. Oblikuje se njegov osebni odnos do literarnih ustvarjalcev in naše
preteklosti. Tako prestopa vsakdanjo brezbrižnost, pasivnost, samozado-
stnost in se začenja zavedati svoje pripadnosti narodu in domovini.« (Ju-
van, 1980: 222)
V zadnjih letih za sistematično kulturno-umetnostno vzgojo skrbijo kul-
turni koordinatorji v šolah in v drugih s kulturo povezanih zavodih. Učni načr-
ti za osnovne in srednje šole so izrazito kroskurikularno zasnovani, temu pa so
prilagojeni sodobni učbeniki in druga učna gradiva. Razvijanje kulturne zav-
esti je kot eden izmed najpomembnejših ciljev pouka vključeno v učne načrte
za slovenščino na vseh stopnjah izobraževanja, vendar se osredotoča pred-
vsem na bralno kulturo. Temu cilju sledi Katalog znanja za srednje strokovno
izobraževanje (Hedžet Krkač idr., 2010), ki naj bi z uvedbo tematskih sklopov
(npr. Ljubezen; Posameznik, družina in družba; Znanstvena fantastika; Poto-
pis; Dom, domovina, svet) spodbudil pozitiven odnos do branja in povečeval
interes za branje.
Gimnazijski učni načrt je zasnovan po literarnozgodovinskem načelu: v
vsebinskem delu predlaga kanonska besedila iz prevodne in slovenske kn-
jiževnosti, v dodatku pa še prostoizbirna besedila, ki naj bi dodatno osvetli-
la obravnavano književno obdobje. Natančno so opredeljene strategije za
razvijanje kulturne zavesti: postavljanje literarnega besedila in avtorja v kul-
turnozgodovinski kontekst, spoznavanje različnih umetniških praks (tudi lik-
ovne, glasbene, filmske umetnosti) v preteklosti in sodobnem času, izvajan-
je medpredmetnih projektov in aktualizacija literarnih besedil, obiskovanje
raznovrstnih kulturno-umetniških dogodkov in kritično razpravljanje o teh
dogodkih itd. (Poznanovič Jezeršek idr., 2008). Različne dejavnosti naj bi di-
o kulturni zavesti gimnazijcev
smo jih prav vzgojili, z občutkom svetega spoštovanja romajo v Vrbo. /…/
Čeprav pa so teh najmlajših častilcev predstave o avtorju Sonetnega ven-
ca zelo medle in obrisne, je njihov čustveni odnos do njega zelo intimen,
pogosto celo bolj kot pri marsikakem višješolcu, ki hodijo na ekskurzije ne-
redko predvsem zato, da en dan nimajo pouka.« (Mahnič, 1955: 21)
Ekskurzije so bile priložnost za razvijanje kulturne zavesti in učitel-
ji slovenščine so jih po prispevkih v Jeziku in slovstvu sodeč skrbno načrtova-
li ter smiselno umeščali v učni program. Kot možnost popestritve pouka
slovenščine jih je ocenila tudi Magda Juvan (1980), ki je v svojem prispevku
poudarila naslednje cilje dobro načrtovane ekskurzije:
»Tako pripravljena in izpeljana ekskurzija ustreza več učno-vzgojnim
smotrom. Učenec se praktično spoprijema z različnimi stalnimi oblikami
sporočanja (poročilo, opis, oris). Razširi se njegovo poznavanje literarne,
umetnostne in politične zgodovine. Ob delu dobiva spodbude za ustvar-
jalnost. Oblikuje se njegov osebni odnos do literarnih ustvarjalcev in naše
preteklosti. Tako prestopa vsakdanjo brezbrižnost, pasivnost, samozado-
stnost in se začenja zavedati svoje pripadnosti narodu in domovini.« (Ju-
van, 1980: 222)
V zadnjih letih za sistematično kulturno-umetnostno vzgojo skrbijo kul-
turni koordinatorji v šolah in v drugih s kulturo povezanih zavodih. Učni načr-
ti za osnovne in srednje šole so izrazito kroskurikularno zasnovani, temu pa so
prilagojeni sodobni učbeniki in druga učna gradiva. Razvijanje kulturne zav-
esti je kot eden izmed najpomembnejših ciljev pouka vključeno v učne načrte
za slovenščino na vseh stopnjah izobraževanja, vendar se osredotoča pred-
vsem na bralno kulturo. Temu cilju sledi Katalog znanja za srednje strokovno
izobraževanje (Hedžet Krkač idr., 2010), ki naj bi z uvedbo tematskih sklopov
(npr. Ljubezen; Posameznik, družina in družba; Znanstvena fantastika; Poto-
pis; Dom, domovina, svet) spodbudil pozitiven odnos do branja in povečeval
interes za branje.
Gimnazijski učni načrt je zasnovan po literarnozgodovinskem načelu: v
vsebinskem delu predlaga kanonska besedila iz prevodne in slovenske kn-
jiževnosti, v dodatku pa še prostoizbirna besedila, ki naj bi dodatno osvetli-
la obravnavano književno obdobje. Natančno so opredeljene strategije za
razvijanje kulturne zavesti: postavljanje literarnega besedila in avtorja v kul-
turnozgodovinski kontekst, spoznavanje različnih umetniških praks (tudi lik-
ovne, glasbene, filmske umetnosti) v preteklosti in sodobnem času, izvajan-
je medpredmetnih projektov in aktualizacija literarnih besedil, obiskovanje
raznovrstnih kulturno-umetniških dogodkov in kritično razpravljanje o teh
dogodkih itd. (Poznanovič Jezeršek idr., 2008). Različne dejavnosti naj bi di-
o kulturni zavesti gimnazijcev
