Page 19 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Documenta 12
P. 19
pogosto pogovarjamo v omalovažujočem tonu. Ta očitek je letel tako 19
na učitelje kot tudi na starše pa tudi na druge odrasle, kot so prodajal-
ke, avtobusni šoferji, knjižničarke ... Moti jih tudi, da starši, učitelji in tu-
di drugi odrasli prepogosto napadalno reagiramo, kadar kakšnih stvari
ne naredijo, prav tako si ne vzamemo časa, da bi poslušali njihove raz-
loge. O tej temi smo zelo dolgo debatirali.
− Pozdravljanje oz. nepozdravljanje; v filmih so prikazane situacije, kjer
mladostniki na svoj pozdrav na dobijo odgovora. V debati so poveda-
li, kako se pri tem počutijo. Omenili so, da jim tudi v šoli nekateri učite-
lji ne odzdravijo.
− Neprimerno obnašanje med poukom, kot je bilo razvidno iz filmov, ne
moti le nas, učiteljev, temveč tudi veliko dijakov. Povedali so, da zara-
di motenja pouka s strani nekaterih dijakov niso deležni dovolj dobre
razlage, zato porabijo doma več časa za učenje. Večina tega svojim so-
šolcem ne želi povedati, saj nočejo, da bi jih sošolci imeli za preveč pri-
dne. Rešitev pričakujejo od učitelja, ki naj umiri motečega dijaka ali pa
ga pošlje iz razreda.
− Uporaba pametnih telefonov je bila tematika, ki me je zelo preseneti-
la. Večino dijakov moti, da njihovi sovrstniki, kadar so v njihovi družbi,
brskajo po svojih pametnih telefonih, namesto da bi se posvečali njim.
− Nekulturno obnašanje pri jedi moti dijake do te mere, da so se neka-
teri celo odjavili od malice. V filmih so izpostavili glasno cmokanje in
srebanje ter neuporabo jedilnega pribora. V debati so povedali, da ne-
kateri njihovi sovrstniki ne poznajo osnovnega bontona pri jedi, in ne-
kateri filmi so tako pravi vodniki po bontonu pri jedi.
− Norčevanje in posmehovanje sošolcev bi lahko razdelili v dve vrsti:
− javno norčevanje: kadar kdo v razredu kaj vpraša, se ostalim to zdi
neumno in se smejejo, po uri pa ga zbadajo in se iz njega norčujejo,
− posmehovanje za hrbtom so izpostavila dekleta, ki so povedala,
da se jim prijateljice mnogokrat za hrbtom posmehujejo in da jih to ze-
lo prizadene.
− Grožnje in fizično nasilje: v filmih, ki so jih izdelali, je zaznati, da med
dijaki prihaja tudi do groženj in fizičnega nasilja. Prikazan je bil primer,
ko dijak ni hotel nekomu pomagati pri testu, zato je bil po pouku dele-
žen groženj s fizičnim nasiljem.
Zaključek
Večina dijakov svojim sovrstnikom ne bi nikoli povedala, da jih njihovo veden-
je moti, saj se bojijo, da bi jih na ta način prizadeli in tako izgubili prijatelja. Tako
učenje odgovornejšega vedenja malo drugače
na učitelje kot tudi na starše pa tudi na druge odrasle, kot so prodajal-
ke, avtobusni šoferji, knjižničarke ... Moti jih tudi, da starši, učitelji in tu-
di drugi odrasli prepogosto napadalno reagiramo, kadar kakšnih stvari
ne naredijo, prav tako si ne vzamemo časa, da bi poslušali njihove raz-
loge. O tej temi smo zelo dolgo debatirali.
− Pozdravljanje oz. nepozdravljanje; v filmih so prikazane situacije, kjer
mladostniki na svoj pozdrav na dobijo odgovora. V debati so poveda-
li, kako se pri tem počutijo. Omenili so, da jim tudi v šoli nekateri učite-
lji ne odzdravijo.
− Neprimerno obnašanje med poukom, kot je bilo razvidno iz filmov, ne
moti le nas, učiteljev, temveč tudi veliko dijakov. Povedali so, da zara-
di motenja pouka s strani nekaterih dijakov niso deležni dovolj dobre
razlage, zato porabijo doma več časa za učenje. Večina tega svojim so-
šolcem ne želi povedati, saj nočejo, da bi jih sošolci imeli za preveč pri-
dne. Rešitev pričakujejo od učitelja, ki naj umiri motečega dijaka ali pa
ga pošlje iz razreda.
− Uporaba pametnih telefonov je bila tematika, ki me je zelo preseneti-
la. Večino dijakov moti, da njihovi sovrstniki, kadar so v njihovi družbi,
brskajo po svojih pametnih telefonih, namesto da bi se posvečali njim.
− Nekulturno obnašanje pri jedi moti dijake do te mere, da so se neka-
teri celo odjavili od malice. V filmih so izpostavili glasno cmokanje in
srebanje ter neuporabo jedilnega pribora. V debati so povedali, da ne-
kateri njihovi sovrstniki ne poznajo osnovnega bontona pri jedi, in ne-
kateri filmi so tako pravi vodniki po bontonu pri jedi.
− Norčevanje in posmehovanje sošolcev bi lahko razdelili v dve vrsti:
− javno norčevanje: kadar kdo v razredu kaj vpraša, se ostalim to zdi
neumno in se smejejo, po uri pa ga zbadajo in se iz njega norčujejo,
− posmehovanje za hrbtom so izpostavila dekleta, ki so povedala,
da se jim prijateljice mnogokrat za hrbtom posmehujejo in da jih to ze-
lo prizadene.
− Grožnje in fizično nasilje: v filmih, ki so jih izdelali, je zaznati, da med
dijaki prihaja tudi do groženj in fizičnega nasilja. Prikazan je bil primer,
ko dijak ni hotel nekomu pomagati pri testu, zato je bil po pouku dele-
žen groženj s fizičnim nasiljem.
Zaključek
Večina dijakov svojim sovrstnikom ne bi nikoli povedala, da jih njihovo veden-
je moti, saj se bojijo, da bi jih na ta način prizadeli in tako izgubili prijatelja. Tako
učenje odgovornejšega vedenja malo drugače
