Page 108 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Documenta 12
P. 108
Izobraževanje oseb s CP v Sloveniji
Izobraževanje oseb s CP je v Sloveniji opredeljeno z Zakonom o usmerjanju
otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1). ZUOPP-1 določa programe, po kater-
ih potekata vzgoja in izobraževanje oseb s posebnimi potrebami.
Izbira programa izobraževanja temelji na osnovi ocene funkcijskih sposob-
nosti v programu (re)habilitacije. Starši praviloma stremijo k vključitvi svojega
otroka v aktivnosti varstva, izobraževanja in prostočasnih aktivnosti s sovrstni-
ki. To je tudi usmeritev rehabilitacijskega tima. Vendar pa dejavniki okolja (ar-
hitektonske ovire, stališča učiteljev o posameznikih s posebnimi potrebami,
predsodki staršev) ne olajšajo in ne pospešujejo takega vključevanja (Damjan,
2009).
Na osnovnošolski in srednješolski ravni se na podlagi ZUOPP-1 osebe s CP
lahko usmerijo v naslednje programe vzgoje in izobraževanja:
– izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in z dodatno stro-
kovno pomočjo,
108 – prilagojeni izobraževalni program z enakovrednim izobrazbenim
standardom,
– prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom,
– posebni program vzgoje in izobraževanja.
V izobraževalnem programu s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno
pomočjo morajo učenci, usmerjeni v ta program, dosegati standarde znanja, ki
so določeni za program osnovne šole. Prilagoditve organizacije ter načina pre-
verjanja in ocenjevanja znanja, napredovanja ter časovne razporeditve pou-
ka se pripravijo v skladu z Navodili za izobraževalni program s prilagojenim
izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo za devetletno osnovno šolo (Vo-
vk Ornik, 2014). Osebe s CP potrebujejo možnost, da se šolajo skupaj s svoji-
mi vrstniki v starostno primerni skupini, ki je v njihovi soseščini (Florian, 2005).
Inkluzivna izobraževalna praksa otrokom s CP predstavlja korenit obrat od
izločanja k vse večjemu vključevanju v okolje, kar pomeni, da so osebam s CP
omogočeni podobni pogoji za izobraževanje in vsakdanje življenje, kot jih im-
ajo osebe, ki nimajo CP (Opara, 2005).
Možnosti za izvajanje inkluzivne prakse so različne, v mnogih šolah še niso
zagotovljeni objektivni in subjektivni pogoji (Schmidt in Čagran, 2011). Kerbler
in Sendi (2009) navajata, da se gibalno ovirani na področju izobraževanja
srečujejo z grajenimi in s komunikacijskimi ovirami. Najpogostejše ovire gra-
jenega okolja v izobraževalnih ustanovah so neprimerni dostopi do objektov, v
katerih se izvajajo dejavnosti izobraževanja (stopnice, visoki robniki in pragovi,
preozka vrata in prehodi, pomanjkanje dvigal in klančin), neprimerno pohišt-
vo in sanitarije, ki invalidom večkrat niso dostopne (preozek prostor za inva-
lidski voziček, previsoke straniščne školjke) (prav tam). Komunikacijske ovire
raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes
Izobraževanje oseb s CP je v Sloveniji opredeljeno z Zakonom o usmerjanju
otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1). ZUOPP-1 določa programe, po kater-
ih potekata vzgoja in izobraževanje oseb s posebnimi potrebami.
Izbira programa izobraževanja temelji na osnovi ocene funkcijskih sposob-
nosti v programu (re)habilitacije. Starši praviloma stremijo k vključitvi svojega
otroka v aktivnosti varstva, izobraževanja in prostočasnih aktivnosti s sovrstni-
ki. To je tudi usmeritev rehabilitacijskega tima. Vendar pa dejavniki okolja (ar-
hitektonske ovire, stališča učiteljev o posameznikih s posebnimi potrebami,
predsodki staršev) ne olajšajo in ne pospešujejo takega vključevanja (Damjan,
2009).
Na osnovnošolski in srednješolski ravni se na podlagi ZUOPP-1 osebe s CP
lahko usmerijo v naslednje programe vzgoje in izobraževanja:
– izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in z dodatno stro-
kovno pomočjo,
108 – prilagojeni izobraževalni program z enakovrednim izobrazbenim
standardom,
– prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom,
– posebni program vzgoje in izobraževanja.
V izobraževalnem programu s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno
pomočjo morajo učenci, usmerjeni v ta program, dosegati standarde znanja, ki
so določeni za program osnovne šole. Prilagoditve organizacije ter načina pre-
verjanja in ocenjevanja znanja, napredovanja ter časovne razporeditve pou-
ka se pripravijo v skladu z Navodili za izobraževalni program s prilagojenim
izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo za devetletno osnovno šolo (Vo-
vk Ornik, 2014). Osebe s CP potrebujejo možnost, da se šolajo skupaj s svoji-
mi vrstniki v starostno primerni skupini, ki je v njihovi soseščini (Florian, 2005).
Inkluzivna izobraževalna praksa otrokom s CP predstavlja korenit obrat od
izločanja k vse večjemu vključevanju v okolje, kar pomeni, da so osebam s CP
omogočeni podobni pogoji za izobraževanje in vsakdanje življenje, kot jih im-
ajo osebe, ki nimajo CP (Opara, 2005).
Možnosti za izvajanje inkluzivne prakse so različne, v mnogih šolah še niso
zagotovljeni objektivni in subjektivni pogoji (Schmidt in Čagran, 2011). Kerbler
in Sendi (2009) navajata, da se gibalno ovirani na področju izobraževanja
srečujejo z grajenimi in s komunikacijskimi ovirami. Najpogostejše ovire gra-
jenega okolja v izobraževalnih ustanovah so neprimerni dostopi do objektov, v
katerih se izvajajo dejavnosti izobraževanja (stopnice, visoki robniki in pragovi,
preozka vrata in prehodi, pomanjkanje dvigal in klančin), neprimerno pohišt-
vo in sanitarije, ki invalidom večkrat niso dostopne (preozek prostor za inva-
lidski voziček, previsoke straniščne školjke) (prav tam). Komunikacijske ovire
raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes
