Page 107 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Documenta 12
P. 107
zobraževalne poti dveh oseb 107
s cerebralno paralizo
Katja Mlakar in Tjaša Filipčič
Cerebralna paraliza (CP) je opredeljena kot skupina dolgotrajnih motenj v
razvoju otrokovega gibanja in njegove drže zaradi poškodbe razvijajočih se
možganov v času pred in med porodom ali v zgodnjem poporodnem ob
dobju. Motnje otrokove drže in gibanja pogosto spremljajo motnje občuten-
ja, spoznavnih funkcij, sporazumevanja, govora, hranjenja, vedenja in epilepsi-
ja (Damjan in Groleger-Sršen, 2010). Skupina oseb s CP je zelo heterogena tako
z vidika etiologije kot posledic na področju okvar, funkcioniranja in sodelovan-
ja (prav tam). Zavzemanje za zmanjšanje družbene neenakosti nas poziva, da
moramo osebam s CP zagotoviti uresničevanje pravice do enakih izobraževal-
nih možnosti, ki bo prispevala k osebnostni rasti otroka s CP.
Izobraževanje je pomemben segment življenja posameznika s CP. V pro-
cesu izobraževanja ne osvoji samo predpisanih standardov znanja, pogo-
jenih z učnim načrtom, temveč je vpet v socialne odnose, ko se druži s svoji-
mi vrstniki (Lebarič, Kobal Grum in Kolenc, 2006). Izobraževalni sistem mora
biti prilagojen potrebam vseh učencev, kjer sta vsem omogočena napredek
in uspeh. Kavkler (2002) poudarja, da ima otrok pravico, da je sprejet in da se
izobražuje skupaj z vrstniki po fleksibilno zasnovanem kurikulumu. Pravico
ima tudi, da mu je učitelj naklonjen, ga razume in verjame vanj (prav tam). S
procesom integracije in inkluzije smo v šolski prostor vnesli nove koncepte
sobivanja, soodgovornosti, pravičnosti in etičnosti. Integracija in inkluzija
pomenita veliko spremembo v načinu razmišljanja. V Sloveniji je bilo na tem
področju že veliko narejenega, vendar je vseeno potrebnih še mnogo spre-
memb (Caf, 2008).
s cerebralno paralizo
Katja Mlakar in Tjaša Filipčič
Cerebralna paraliza (CP) je opredeljena kot skupina dolgotrajnih motenj v
razvoju otrokovega gibanja in njegove drže zaradi poškodbe razvijajočih se
možganov v času pred in med porodom ali v zgodnjem poporodnem ob
dobju. Motnje otrokove drže in gibanja pogosto spremljajo motnje občuten-
ja, spoznavnih funkcij, sporazumevanja, govora, hranjenja, vedenja in epilepsi-
ja (Damjan in Groleger-Sršen, 2010). Skupina oseb s CP je zelo heterogena tako
z vidika etiologije kot posledic na področju okvar, funkcioniranja in sodelovan-
ja (prav tam). Zavzemanje za zmanjšanje družbene neenakosti nas poziva, da
moramo osebam s CP zagotoviti uresničevanje pravice do enakih izobraževal-
nih možnosti, ki bo prispevala k osebnostni rasti otroka s CP.
Izobraževanje je pomemben segment življenja posameznika s CP. V pro-
cesu izobraževanja ne osvoji samo predpisanih standardov znanja, pogo-
jenih z učnim načrtom, temveč je vpet v socialne odnose, ko se druži s svoji-
mi vrstniki (Lebarič, Kobal Grum in Kolenc, 2006). Izobraževalni sistem mora
biti prilagojen potrebam vseh učencev, kjer sta vsem omogočena napredek
in uspeh. Kavkler (2002) poudarja, da ima otrok pravico, da je sprejet in da se
izobražuje skupaj z vrstniki po fleksibilno zasnovanem kurikulumu. Pravico
ima tudi, da mu je učitelj naklonjen, ga razume in verjame vanj (prav tam). S
procesom integracije in inkluzije smo v šolski prostor vnesli nove koncepte
sobivanja, soodgovornosti, pravičnosti in etičnosti. Integracija in inkluzija
pomenita veliko spremembo v načinu razmišljanja. V Sloveniji je bilo na tem
področju že veliko narejenega, vendar je vseeno potrebnih še mnogo spre-
memb (Caf, 2008).
