Page 112 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Documenta 12
P. 112
Posebni program vzgoje in izobraževanja se izvaja v osnovnih šolah s pri-
lagojenim programom in v socialnovarstvenih zavodih. V ta program se us-
merjajo otroci z zmernimi, s težjimi in težkimi motnjami v duševnem razvoju.
Posebni program vzgoje in izobraževanja nima predpisanih standardov znan-
ja, namesto predmetov ima šest področij dejavnosti (Vovk Ornik, 2014). Področ-
ja usposabljanja so naslednja: razvijanje samostojnosti, splošna poučenost, gi
banje in športna vzgoja, glasbena vzgoja, likovna vzgoja in delovna vzgoja.
Izobraževalni program traja do 21. oz. do 26. leta starosti učenca, lahko pa ga
zaključi že prej. Po zaključku tega programa imajo učenci pravico do vključitve
v varstveno-delovni center (Rovšek, 2006).
Namen prispevka je identifikacija ključnih ovir in izzivov, s katerimi se v
procesu izobraževanja srečujejo osebe s cerebralno paralizo. Družbo želimo
ozavestiti, da ni zadostna samo navzočnost takšnih učencev v šoli oz. razredu,
temveč se mora učenec počutiti sprejetega ter soudeleženega v celotnem šol-
skem življenju. Vzpostaviti želimo pristop oz. način dela v šoli, ki bo omogočil
napredek takšnega učenca v izobraževalnem procesu. Hkrati želimo opozori-
ti tudi na potrebo po aktivnem sodelovanju učencev pri načrtovanju njihove-
112 ga šolskega dela in nakazati možnosti v iskanju rešitev, kako načrtovati šolsko
delo oseb s cerebralno paralizo, da bo način dela ustrezal njihovim individual-
nim potrebam. Poudariti želimo neprecenljiv pomen izvirnega delovnega pro-
jekta pomoči, ki povezuje vse, ki lahko prispevajo svoj delež k rešitvi: učenec
s cerebralno paralizo, starši, učitelji in svetovalni delavci, vendar pa mora bi-
ti pozorni, da je v procesu pomoči odločilen glas otroka. Učencu se moramo
pridružiti na način, ki omogoča, da smo vedno njegovi spoštljivi in odgovor-
ni zavezniki, on sam pa vstopa v proces pomoči kot strokovnjak z izkušnjami.
Tako zastavljena pomoč omogoča uspehe, kajti učenec sam zna in zmore naj
več prispevati na način, ki je zanj učinkovit in smiseln. Šola, kjer je vsak učenec
lahko uspešen, mora vsakemu učencu omogočiti, da razišče in dobi podpo-
ro za svoj izvirni projekt pomoči, ki mu lahko prinese uspeh. Z novimi pristo-
pi in metodami dela bomo v šolski prostor vnesli nove koncepte sobivanja ter
soodgovornosti.
Metodologija
Raziskovalno vprašanje
V članku si postavljamo naslednje raziskovalno vprašanje:
– Kako oseba s CP, ki se je izobraževala v izobraževalnem programu s pri-
lagojenim izvajanjem in z dodatno strokovno pomočjo, ter kako oseba
s CP, ki se je izobraževala v prilagojenem izobraževalnem programu z
nižjim izobrazbenim standardom, doživlja vključenost v izobraževalni
raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes
lagojenim programom in v socialnovarstvenih zavodih. V ta program se us-
merjajo otroci z zmernimi, s težjimi in težkimi motnjami v duševnem razvoju.
Posebni program vzgoje in izobraževanja nima predpisanih standardov znan-
ja, namesto predmetov ima šest področij dejavnosti (Vovk Ornik, 2014). Področ-
ja usposabljanja so naslednja: razvijanje samostojnosti, splošna poučenost, gi
banje in športna vzgoja, glasbena vzgoja, likovna vzgoja in delovna vzgoja.
Izobraževalni program traja do 21. oz. do 26. leta starosti učenca, lahko pa ga
zaključi že prej. Po zaključku tega programa imajo učenci pravico do vključitve
v varstveno-delovni center (Rovšek, 2006).
Namen prispevka je identifikacija ključnih ovir in izzivov, s katerimi se v
procesu izobraževanja srečujejo osebe s cerebralno paralizo. Družbo želimo
ozavestiti, da ni zadostna samo navzočnost takšnih učencev v šoli oz. razredu,
temveč se mora učenec počutiti sprejetega ter soudeleženega v celotnem šol-
skem življenju. Vzpostaviti želimo pristop oz. način dela v šoli, ki bo omogočil
napredek takšnega učenca v izobraževalnem procesu. Hkrati želimo opozori-
ti tudi na potrebo po aktivnem sodelovanju učencev pri načrtovanju njihove-
112 ga šolskega dela in nakazati možnosti v iskanju rešitev, kako načrtovati šolsko
delo oseb s cerebralno paralizo, da bo način dela ustrezal njihovim individual-
nim potrebam. Poudariti želimo neprecenljiv pomen izvirnega delovnega pro-
jekta pomoči, ki povezuje vse, ki lahko prispevajo svoj delež k rešitvi: učenec
s cerebralno paralizo, starši, učitelji in svetovalni delavci, vendar pa mora bi-
ti pozorni, da je v procesu pomoči odločilen glas otroka. Učencu se moramo
pridružiti na način, ki omogoča, da smo vedno njegovi spoštljivi in odgovor-
ni zavezniki, on sam pa vstopa v proces pomoči kot strokovnjak z izkušnjami.
Tako zastavljena pomoč omogoča uspehe, kajti učenec sam zna in zmore naj
več prispevati na način, ki je zanj učinkovit in smiseln. Šola, kjer je vsak učenec
lahko uspešen, mora vsakemu učencu omogočiti, da razišče in dobi podpo-
ro za svoj izvirni projekt pomoči, ki mu lahko prinese uspeh. Z novimi pristo-
pi in metodami dela bomo v šolski prostor vnesli nove koncepte sobivanja ter
soodgovornosti.
Metodologija
Raziskovalno vprašanje
V članku si postavljamo naslednje raziskovalno vprašanje:
– Kako oseba s CP, ki se je izobraževala v izobraževalnem programu s pri-
lagojenim izvajanjem in z dodatno strokovno pomočjo, ter kako oseba
s CP, ki se je izobraževala v prilagojenem izobraževalnem programu z
nižjim izobrazbenim standardom, doživlja vključenost v izobraževalni
raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes
