Page 102 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Documenta 12
P. 102
Hogan idr. so leta 2005 preverili uporabnost treninga fonološkega zave-
danja v vrtcu in drugem razredu OŠ. Pri 570 otrocih so preverjali prepozna-
vanje črk v vrtcu in mere fonološkega zavedanja, fonetsko dekodiranje (branje
besed brez pomena) in branje besed v 2. in 4. razredu. Ugotovili so, da dosežki
v vrtčevskem obdobju na področju prepoznavanja črk in fonološkega za-
vedanja napovejo bralno spretnost v 2. razredu. Dosežki v 2. razredu na po-
dročju branja napovedujejo dosežke v 4. razredu. Poleg tega so avtorji našli
povezave med fonološkim zavedanjem in branjem besed, kjer fonološko zave-
danje v predšolskem obdobju napoveduje branje besed v 2. razredu in bran-
je besed v 2. razredu napoveduje fonološko zavedanje v 4. razredu. To pomeni,
da fonološko zavedanje daje pomembne informacije o bralnih zmožnosti, ven-
dar izgubi prediktivno moč v 2. razredu; v tem trenutku sta fonološko zavedan-
je in branje besed tako visoko korelirana, da fonološko zavedanje za 4. razred
ne prispeva k predikciji v tolikšni meri.
V literaturi (Arina idr., 2015; Christoper idr., 2015; Lin idr., 2016) se strinjajo,
da različne zmožnosti vplivajo na bralno uspešnost pri otrocih s težavami na
področju branja. Strinjajo se, da so pri tipičnih bralcih bolj enaki napovedo-
102 valci uspeha pri branju, medtem ko je pri bralcih s težavami več različnih na-
povedovalcev uspeha. Zgodnje ocenjevanje bralnih težav mora zajemati mer-
jenja fonološkega zavedanja, hitrega poimenovanja in verbalnega delovnega
spomina (Tilanus idr. 2013). Lei idr. (2011) razlagajo, da so primanjkljaji na po-
dročju fonološkega procesiranja, ki vključuje fonološko zavedanje, fonološki
spomin in hitro avtomatizirano poimenovanje, univerzalni pokazatelji težav na
področju branja.
Sklep
Številne raziskave (Carnine idr. 2004; Goodwin, 2012; Pan in McBride-Chang,
2011) dokazujejo, da so otrokove zgodnje predbralne zmožnosti v tesni pov-
ezavi s kasnejšim bralnim uspehom. Tako v tujini že obstaja nemalo preizkusov
(npr. COPS, PAC-SI), ki dokazano odkrijejo otroke s slabše razvitimi predbralni-
mi zmožnostmi. Pri nas do nedavnega še nismo imeli preizkusa, ki bi pokril ce-
lotno področje predbralnih zmožnosti.
Izsledki raziskave kažejo, da Preizkus predbralnih zmožnosti strokovnjakom
v vzgojno-izobraževalnih ustanovah omogoča prepoznavanje otrok, ki kažejo
določena odstopanja v razvitosti predbralnih zmožnosti. Če bodo strokovnja-
ki pravočasno odkrili otroke s tveganjem za nastanek težav na področju bran-
ja, bodo zanje lahko dovolj zgodaj razvili programe pomoči, s katerimi bodo
odpravili ali vsaj zmanjšali možnosti za kasnejše učne težave. Strokovnjaki v
vzgojno-izobraževalnih ustanovah se moramo zavedati pomembnosti dobro
razvitih predfunkcij, ki so temelj za formalno učenje branja, ki je ena izmed naj
raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes
danja v vrtcu in drugem razredu OŠ. Pri 570 otrocih so preverjali prepozna-
vanje črk v vrtcu in mere fonološkega zavedanja, fonetsko dekodiranje (branje
besed brez pomena) in branje besed v 2. in 4. razredu. Ugotovili so, da dosežki
v vrtčevskem obdobju na področju prepoznavanja črk in fonološkega za-
vedanja napovejo bralno spretnost v 2. razredu. Dosežki v 2. razredu na po-
dročju branja napovedujejo dosežke v 4. razredu. Poleg tega so avtorji našli
povezave med fonološkim zavedanjem in branjem besed, kjer fonološko zave-
danje v predšolskem obdobju napoveduje branje besed v 2. razredu in bran-
je besed v 2. razredu napoveduje fonološko zavedanje v 4. razredu. To pomeni,
da fonološko zavedanje daje pomembne informacije o bralnih zmožnosti, ven-
dar izgubi prediktivno moč v 2. razredu; v tem trenutku sta fonološko zavedan-
je in branje besed tako visoko korelirana, da fonološko zavedanje za 4. razred
ne prispeva k predikciji v tolikšni meri.
V literaturi (Arina idr., 2015; Christoper idr., 2015; Lin idr., 2016) se strinjajo,
da različne zmožnosti vplivajo na bralno uspešnost pri otrocih s težavami na
področju branja. Strinjajo se, da so pri tipičnih bralcih bolj enaki napovedo-
102 valci uspeha pri branju, medtem ko je pri bralcih s težavami več različnih na-
povedovalcev uspeha. Zgodnje ocenjevanje bralnih težav mora zajemati mer-
jenja fonološkega zavedanja, hitrega poimenovanja in verbalnega delovnega
spomina (Tilanus idr. 2013). Lei idr. (2011) razlagajo, da so primanjkljaji na po-
dročju fonološkega procesiranja, ki vključuje fonološko zavedanje, fonološki
spomin in hitro avtomatizirano poimenovanje, univerzalni pokazatelji težav na
področju branja.
Sklep
Številne raziskave (Carnine idr. 2004; Goodwin, 2012; Pan in McBride-Chang,
2011) dokazujejo, da so otrokove zgodnje predbralne zmožnosti v tesni pov-
ezavi s kasnejšim bralnim uspehom. Tako v tujini že obstaja nemalo preizkusov
(npr. COPS, PAC-SI), ki dokazano odkrijejo otroke s slabše razvitimi predbralni-
mi zmožnostmi. Pri nas do nedavnega še nismo imeli preizkusa, ki bi pokril ce-
lotno področje predbralnih zmožnosti.
Izsledki raziskave kažejo, da Preizkus predbralnih zmožnosti strokovnjakom
v vzgojno-izobraževalnih ustanovah omogoča prepoznavanje otrok, ki kažejo
določena odstopanja v razvitosti predbralnih zmožnosti. Če bodo strokovnja-
ki pravočasno odkrili otroke s tveganjem za nastanek težav na področju bran-
ja, bodo zanje lahko dovolj zgodaj razvili programe pomoči, s katerimi bodo
odpravili ali vsaj zmanjšali možnosti za kasnejše učne težave. Strokovnjaki v
vzgojno-izobraževalnih ustanovah se moramo zavedati pomembnosti dobro
razvitih predfunkcij, ki so temelj za formalno učenje branja, ki je ena izmed naj
raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes
