Page 101 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Documenta 12
P. 101
Iz Tabele 10 je razvidno, da je bilo s pomočjo spremenljivk Preizkusa pred- 101
bralnih zmožnosti pravilno uvrščenih 80,3 % otrok iz skupine 1 in 79,4 % otrok
iz skupine 2. Pravilno je uvrščenih 80,1 % otrok celotnega vzorca. Približno pet-
ina otrok (19,7 % oz. 20,6 %) je bila razvrščena neustrezno, in sicer so bili otro-
ci s tveganjem razvrščeni v skupino brez tveganja in otroci brez tveganja v
skupino s tveganjem; slednja napaka je s strokovnega vidika blažja od prve,
saj otrokom nudi spodbudo kljub temu, da je nujno ne potrebujejo za razvoj
spretnosti.
Če pogledamo naše rezultate, je jasno, da so najpomembnejše razlike
med skupinama ravno na jezikovni ravni, saj sta sposobnost segmentacije in
diskriminacije posameznih pomensko razlikovalnih glasov, to je fonemov, iz
toka zvočnih informacij ter povezovanje le-teh tako v percepciji kot produkci-
ji v pomenske enote (morfeme in besede, nadalje stavke) zelo zahtevni spret-
nosti, ki omogočata otroku, da ob funkcionalnem verbalnem spominu pride
do pomena jezikovnega akta. Ugotovili smo, da vse spremenljivke Preizkusa
predbralnih zmožnosti, z izjemo hitrosti vidnega razlikovanja in priklica besed
na določeno nadpomenko, pomembno ločujejo skupino otrok s tveganjem za
nastanek težav na področju branja od skupine otrok brez tveganja za nastanek
težav na področju branja. Za uspešen začetek učenja branja (prepoznavanje
posameznih besed, črk, začetno branje z dekodiranjem) so pomembne pred-
vsem zmožnosti fonološkega zavedanja ob delovanju spomina.
Klasične teorije disleksije poudarjajo težave fonološkega procesiranja kot
glavni vzrok težav na področju branja, medtem ko zadnje študije vedno bolj
poudarjajo medsebojno prepletenost različnih dejavnikov, ki vplivajo na nas-
tanek primanjkljajev na področju branja. Le Jan idr. (2011) so odkrili, da kom-
binacija slušnih, vidnih in fonoloških zmožnosti vpliva na branje. Carroll idr.
(2016) razlagajo, da so otroci z disleksijo že pred formalnim učenjem bran-
ja kazali težave na področju fonološkega zavedanja in verbalnega spomina.
Lin idr. (2016) so v obširni študiji dokazali, da so vidno-prostorske zmožnos-
ti povezane z branjem v prvem, drugem in tretjem razredu osnovne šole. S.
Woodrome in K. Johnston (2009) sta dokazali povezanost vidnih zmožnosti
z branjem neodvisno od drugih zmožnosti. Avtorji Arina idr. (2015) opozarja-
jo, da imata vidno-prostorski spomin in verbalni spomin ključno vlogo pri
napovedi začetnega učenja branja (tj. dekodiranja). Razlagajo, da hitrost in
pravilnost dekodiranja predvideva interakcijo vseh treh komponent delovne-
ga spomina. Učenje branja aktivira kompleksne multisistemske nevralne po
vezave, ki vključujejo fonološke, vidne in vidno-prostorske zmožnosti. Tako je
za učenje branja pomembna vloga fonološke zanke in centralnega izvršitel-
ja. Christoper idr. (2015) so dokazali, da so z začetnim branjem najmočneje po
vezane zmožnosti fonološkega zavedanja, verbalni spomin, besedišče in hitro
poimenovanje.
zgodnje odkrivanje težav na področju branja
bralnih zmožnosti pravilno uvrščenih 80,3 % otrok iz skupine 1 in 79,4 % otrok
iz skupine 2. Pravilno je uvrščenih 80,1 % otrok celotnega vzorca. Približno pet-
ina otrok (19,7 % oz. 20,6 %) je bila razvrščena neustrezno, in sicer so bili otro-
ci s tveganjem razvrščeni v skupino brez tveganja in otroci brez tveganja v
skupino s tveganjem; slednja napaka je s strokovnega vidika blažja od prve,
saj otrokom nudi spodbudo kljub temu, da je nujno ne potrebujejo za razvoj
spretnosti.
Če pogledamo naše rezultate, je jasno, da so najpomembnejše razlike
med skupinama ravno na jezikovni ravni, saj sta sposobnost segmentacije in
diskriminacije posameznih pomensko razlikovalnih glasov, to je fonemov, iz
toka zvočnih informacij ter povezovanje le-teh tako v percepciji kot produkci-
ji v pomenske enote (morfeme in besede, nadalje stavke) zelo zahtevni spret-
nosti, ki omogočata otroku, da ob funkcionalnem verbalnem spominu pride
do pomena jezikovnega akta. Ugotovili smo, da vse spremenljivke Preizkusa
predbralnih zmožnosti, z izjemo hitrosti vidnega razlikovanja in priklica besed
na določeno nadpomenko, pomembno ločujejo skupino otrok s tveganjem za
nastanek težav na področju branja od skupine otrok brez tveganja za nastanek
težav na področju branja. Za uspešen začetek učenja branja (prepoznavanje
posameznih besed, črk, začetno branje z dekodiranjem) so pomembne pred-
vsem zmožnosti fonološkega zavedanja ob delovanju spomina.
Klasične teorije disleksije poudarjajo težave fonološkega procesiranja kot
glavni vzrok težav na področju branja, medtem ko zadnje študije vedno bolj
poudarjajo medsebojno prepletenost različnih dejavnikov, ki vplivajo na nas-
tanek primanjkljajev na področju branja. Le Jan idr. (2011) so odkrili, da kom-
binacija slušnih, vidnih in fonoloških zmožnosti vpliva na branje. Carroll idr.
(2016) razlagajo, da so otroci z disleksijo že pred formalnim učenjem bran-
ja kazali težave na področju fonološkega zavedanja in verbalnega spomina.
Lin idr. (2016) so v obširni študiji dokazali, da so vidno-prostorske zmožnos-
ti povezane z branjem v prvem, drugem in tretjem razredu osnovne šole. S.
Woodrome in K. Johnston (2009) sta dokazali povezanost vidnih zmožnosti
z branjem neodvisno od drugih zmožnosti. Avtorji Arina idr. (2015) opozarja-
jo, da imata vidno-prostorski spomin in verbalni spomin ključno vlogo pri
napovedi začetnega učenja branja (tj. dekodiranja). Razlagajo, da hitrost in
pravilnost dekodiranja predvideva interakcijo vseh treh komponent delovne-
ga spomina. Učenje branja aktivira kompleksne multisistemske nevralne po
vezave, ki vključujejo fonološke, vidne in vidno-prostorske zmožnosti. Tako je
za učenje branja pomembna vloga fonološke zanke in centralnega izvršitel-
ja. Christoper idr. (2015) so dokazali, da so z začetnim branjem najmočneje po
vezane zmožnosti fonološkega zavedanja, verbalni spomin, besedišče in hitro
poimenovanje.
zgodnje odkrivanje težav na področju branja
