Page 98 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes 31
P. 98
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju danes
o naravnih razlikah v sposobnostih trdno usidrala v družbeno podzavest
(Walkerdine, 1998: 31). To ima za posledico pojav vzorca diskriminacije de-
klet na naravoslovnih področjih (Warrington in Younger, 2000). Thomas
(2016) je, denimo, ugotovil, da implicitne predstave učiteljev/-ic o tem, da je
(naravoslovna) znanost moško področje, pozitivno vplivajo na motivacijo
fantov, negativno pa na motivacijo deklet.
Pri izbiri študija se dekleta večinoma še vedno odločajo za druga pod-
ročja kot fantje (Ule, 2010).17 Spolno specifičnih izbir kurikularnih vsebin,
ki niso povezane z nadarjenostjo in sposobnostmi (prav tam), pa ne gre
enoznačno interpretirati kot izključno posledic preferenc ali celo naravnih
razlik fantov in deklet, kot to počnejo diskurzi o spolni razliki v izobra-
ževanju. Pri tem bi namreč pozabili na razmerja moči v procesu hierarhi-
zacije izobraževalnih področij in delovnih mest (Mencin Čeplak in Taš-
ner, 2009). Tradicionalno moške vsebine imajo namreč v družbi prestižen
status, skozi zgodovino pa se je dekletom študij teh predmetov onemogo-
čal (Francis in Skelton, 2005: 84). Ule in Šribar (v Tašner in Mencin Čep-
lak, 2011: 179) spolno specifično izbiro študija razlagata skozi prizmo pre-
vladujočega neoliberalnega diskurza, ki zagovarja gospodarski razvoj ter
napredek, tega pa naj bi poganjala prav področja, ki si jih tradicionalno v
večji meri izbirajo moški. V sodobni zahodni družbi, ki temelji na vredno-
tah konkurenčnosti, tekmovalnosti in inovativnosti, imajo diplomanti/-tke
»moških« izobraževalnih področij prednost pri zaposlovanju, saj so nara-
voslovno-tehniška področja razumljena kot uporabnejša in pomembnejša
za gospodarstvo, posledično pa tudi za družbo (prav tam.).
Feminizacija
Teze o feminizaciji šolstva, ki naj bi škodovala fantom, so vseprisotne. Ru-
tar (2016) v Šolskih razgledih ugotavlja, da je »v šolah veliko več žensk kot
moških in da to ne more biti brez posledic za telesni, spolni, osebnostni in
duhovni razvoj otrok«. Gurian (2000: 6) poziva starše, učitelje in vzgojite-
lje k prekinitvi »protifantovske naravnanosti«. Tudi drugje zasledimo ide-
je o neustreznosti »ženskega pristopa«, ki ogroža prihodnost fantov, saj ne
ustreza pravilnemu razvoju in vzgoji moške narave (Vilčnik, 2015). Razpra-
va o feminizaciji šolstva je uokvirjena v kritiko feminizma, ki naj bi v šo-
17 V letu 2015 sta dve tretjini vseh diplomantk pridobili diplomo s področij družbene
vede, poslovne vede in pravo ali s področij izobraževalne vede in izobraževanje uči-
teljev ter umetnost in humanistika. V moški populaciji diplomantov je na naštetih
področjih diplomirala dobra tretjina, sta pa bili bolj »moški« področji naravoslovje
in tehnika, kjer je študij zaključila manj kot tretjina žensk (SURS, 2015).
98
o naravnih razlikah v sposobnostih trdno usidrala v družbeno podzavest
(Walkerdine, 1998: 31). To ima za posledico pojav vzorca diskriminacije de-
klet na naravoslovnih področjih (Warrington in Younger, 2000). Thomas
(2016) je, denimo, ugotovil, da implicitne predstave učiteljev/-ic o tem, da je
(naravoslovna) znanost moško področje, pozitivno vplivajo na motivacijo
fantov, negativno pa na motivacijo deklet.
Pri izbiri študija se dekleta večinoma še vedno odločajo za druga pod-
ročja kot fantje (Ule, 2010).17 Spolno specifičnih izbir kurikularnih vsebin,
ki niso povezane z nadarjenostjo in sposobnostmi (prav tam), pa ne gre
enoznačno interpretirati kot izključno posledic preferenc ali celo naravnih
razlik fantov in deklet, kot to počnejo diskurzi o spolni razliki v izobra-
ževanju. Pri tem bi namreč pozabili na razmerja moči v procesu hierarhi-
zacije izobraževalnih področij in delovnih mest (Mencin Čeplak in Taš-
ner, 2009). Tradicionalno moške vsebine imajo namreč v družbi prestižen
status, skozi zgodovino pa se je dekletom študij teh predmetov onemogo-
čal (Francis in Skelton, 2005: 84). Ule in Šribar (v Tašner in Mencin Čep-
lak, 2011: 179) spolno specifično izbiro študija razlagata skozi prizmo pre-
vladujočega neoliberalnega diskurza, ki zagovarja gospodarski razvoj ter
napredek, tega pa naj bi poganjala prav področja, ki si jih tradicionalno v
večji meri izbirajo moški. V sodobni zahodni družbi, ki temelji na vredno-
tah konkurenčnosti, tekmovalnosti in inovativnosti, imajo diplomanti/-tke
»moških« izobraževalnih področij prednost pri zaposlovanju, saj so nara-
voslovno-tehniška področja razumljena kot uporabnejša in pomembnejša
za gospodarstvo, posledično pa tudi za družbo (prav tam.).
Feminizacija
Teze o feminizaciji šolstva, ki naj bi škodovala fantom, so vseprisotne. Ru-
tar (2016) v Šolskih razgledih ugotavlja, da je »v šolah veliko več žensk kot
moških in da to ne more biti brez posledic za telesni, spolni, osebnostni in
duhovni razvoj otrok«. Gurian (2000: 6) poziva starše, učitelje in vzgojite-
lje k prekinitvi »protifantovske naravnanosti«. Tudi drugje zasledimo ide-
je o neustreznosti »ženskega pristopa«, ki ogroža prihodnost fantov, saj ne
ustreza pravilnemu razvoju in vzgoji moške narave (Vilčnik, 2015). Razpra-
va o feminizaciji šolstva je uokvirjena v kritiko feminizma, ki naj bi v šo-
17 V letu 2015 sta dve tretjini vseh diplomantk pridobili diplomo s področij družbene
vede, poslovne vede in pravo ali s področij izobraževalne vede in izobraževanje uči-
teljev ter umetnost in humanistika. V moški populaciji diplomantov je na naštetih
področjih diplomirala dobra tretjina, sta pa bili bolj »moški« področji naravoslovje
in tehnika, kjer je študij zaključila manj kot tretjina žensk (SURS, 2015).
98