Page 101 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes 31
P. 101
»pridne in pametni« ...
… Smernice
1. Učitelji/-ce naj bodo pozorni/-e na morebitne predsodke oz. na
pričakovanja, ki jih imajo do učencev in učenk. Prizadevajo naj si,
da se njihova pričakovanja o obnašanju in vedenju, (pred)znanju,
zmožnostih, sposobnostih ter potencialu pri določenem predme-
tu ne razlikujejo glede na spol učencev in učenk.
2. Učitelji/-ce naj bodo pozorni/-e, da so njihovi odzivi, kriteriji za
ocenjevanje ter zahteve, naloge in zadolžitve, ki jih postavljajo
učencem/-kam, spolno nevtralni in enaki za fante in dekleta.
3. Učitelji/-ce naj bodo pozorni/-e, kako medsebojne interakci-
je v razredu vplivajo na oblikovanje spolnih identitet učencev in
učenk. Pri tem naj jih ne spodbujajo ali omejujejo na podlagi svo-
jih prepričanj in vrednot.
4. Učitelji/-ce naj bodo pozorni/-e na to, kakšna sporočila o mo-
škosti in ženskosti in prikaze spolnih vlog v šolo prinašajo učen-
ci/-ke ter s kakšnimi prikazi se srečujejo v šoli. Pomembno je, da
sta predstavitev vsebin ter razprava o njih občutljivi na vprašanja
spolne enakosti. Pri tem naj se poskusijo izogniti ideološko obar-
vanim temam ali pa naj jih kritično obravnavajo in umestijo v
ustrezen socialnozgodovinski, kulturni ter ekonomski kontekst.
5. Učitelji/-ce naj razmislijo o tem, kakšen je njihov pedagoški pri-
stop in na katerih idejah ter teorijah o pedagoškem delu temelji.
Pri svojem delu naj bodo vselej pozorni na vprašanja spolne ena-
kosti in družbene pravičnosti, tudi (in predvsem) tisti, ki se jim
morda zdi, da to za predmet, ki ga poučujejo, ni bistvenega pome-
na.
Gurian pravi, da »moška biologija v naši družbi ustvarja svojo, fan-
tovsko kulturo«, v kateri je moškim dano več »neodvisnosti« kot ženskam
in ki jih »preko pustolovščin bolj spodbuja k iskanju neodvisnosti« (2000:
48). A teza, da se lahko na podlagi »moške biologije« enemu spolu podelju-
je (ali odvzema) določene ugodnosti, je problematična, saj naturalizira ne-
enakosti in kameni spolna neravnovesja v razmerjih družbene moči. Če
ji sledimo, bodo visoki dosežki deklet pri matematiki vedno zgolj odsev
trdega dela in ne razumevanja, za slabšimi rezultati fantov pa bodo tudi v
prihodnje učitelji/-ce zaznavali/-e dejanski 'potencial' (Walkerdine, 1997 v
101
… Smernice
1. Učitelji/-ce naj bodo pozorni/-e na morebitne predsodke oz. na
pričakovanja, ki jih imajo do učencev in učenk. Prizadevajo naj si,
da se njihova pričakovanja o obnašanju in vedenju, (pred)znanju,
zmožnostih, sposobnostih ter potencialu pri določenem predme-
tu ne razlikujejo glede na spol učencev in učenk.
2. Učitelji/-ce naj bodo pozorni/-e, da so njihovi odzivi, kriteriji za
ocenjevanje ter zahteve, naloge in zadolžitve, ki jih postavljajo
učencem/-kam, spolno nevtralni in enaki za fante in dekleta.
3. Učitelji/-ce naj bodo pozorni/-e, kako medsebojne interakci-
je v razredu vplivajo na oblikovanje spolnih identitet učencev in
učenk. Pri tem naj jih ne spodbujajo ali omejujejo na podlagi svo-
jih prepričanj in vrednot.
4. Učitelji/-ce naj bodo pozorni/-e na to, kakšna sporočila o mo-
škosti in ženskosti in prikaze spolnih vlog v šolo prinašajo učen-
ci/-ke ter s kakšnimi prikazi se srečujejo v šoli. Pomembno je, da
sta predstavitev vsebin ter razprava o njih občutljivi na vprašanja
spolne enakosti. Pri tem naj se poskusijo izogniti ideološko obar-
vanim temam ali pa naj jih kritično obravnavajo in umestijo v
ustrezen socialnozgodovinski, kulturni ter ekonomski kontekst.
5. Učitelji/-ce naj razmislijo o tem, kakšen je njihov pedagoški pri-
stop in na katerih idejah ter teorijah o pedagoškem delu temelji.
Pri svojem delu naj bodo vselej pozorni na vprašanja spolne ena-
kosti in družbene pravičnosti, tudi (in predvsem) tisti, ki se jim
morda zdi, da to za predmet, ki ga poučujejo, ni bistvenega pome-
na.
Gurian pravi, da »moška biologija v naši družbi ustvarja svojo, fan-
tovsko kulturo«, v kateri je moškim dano več »neodvisnosti« kot ženskam
in ki jih »preko pustolovščin bolj spodbuja k iskanju neodvisnosti« (2000:
48). A teza, da se lahko na podlagi »moške biologije« enemu spolu podelju-
je (ali odvzema) določene ugodnosti, je problematična, saj naturalizira ne-
enakosti in kameni spolna neravnovesja v razmerjih družbene moči. Če
ji sledimo, bodo visoki dosežki deklet pri matematiki vedno zgolj odsev
trdega dela in ne razumevanja, za slabšimi rezultati fantov pa bodo tudi v
prihodnje učitelji/-ce zaznavali/-e dejanski 'potencial' (Walkerdine, 1997 v
101
