Page 97 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes 31
P. 97
»pridne in pametni« ...
Biološki determinizem
Najpogostejši argument v analiziranem gradivu je teza o bioloških razli-
kah, ki temelji na predpostavki, da naravne razlike med spoloma pojasnju-
jejo razlike v izobraževalnih dosežkih. Biološki determinizem z delitvijo na
bolj in manj sposobne služi kot opravičilo za družbene neenakosti in mar-
ginalizacijo. V preteklosti je bil tako obrobni položaj žensk razumljen kot
dokaz njihove biološko pogojene intelektualne manjvrednosti (Tašner in
Mencin Čeplak, 2011: 184). Premoč moških na izobraževalnem področju
danes ni več samoumevna, zato zagovorniki/-ce biološkega determinizma
»iščejo skrite posebnosti anatomije ženskih možganov, ki naj bi ženskam
ob podpori pristranskih šolskih sistemov in pedagoških praks omogoči-
le preboje na pozicije, ki so bile nekoč domena moških« (prav tam). Gurian
(2000) kot glavni razlog za razliko v dosežkih navaja biološke razlike v mo-
žganih, pomemben vpliv na razlike v delovanju, vedenju in šolski aktivno-
sti učenk in učencev pa naj bi imeli tudi spolni hormoni. Ti so hkrati bla-
goslov, saj fantom podeljujejo pravo moško naravo,15 in prekletstvo, saj so
razlog za njihovo izgubljenost v današnji »mehki kulturi« (prav tam: 37). Po
avtorjevem mnenju ima ključno vlogo pri tem evolucija, ki je iz »polagalcev
semena« in »nosilk otrok« ustvarila moške in ženske, katerih »spolna bio-
logija« (prav tam: 13) narekuje njihove družbene vloge ter upravičuje spolno
specifične pristope k vzgoji in izobraževanju.
Različni stili učenja in razlike v sposobnostih
Ta argument je pričakovana posledica teze o naravnih razlikah, saj naj bi
drugačni pristopi k učenju izvirali prav iz biološke različnosti. Uspešnost
fantov in deklet na različnih področjih je tako razumljena kot dokaz narav-
nega izraza možganskih razlik16 (Francis in Skelton, 2005: 83), teza o tem,
da so fantje pri matematiki boljši od deklet, pa se je s pomočjo utemeljitev
15 A le če zarodek dobi zadostno količino testosterona (tj. ko nosečnica ni podvrže-
na prevelikemu stresu). Sicer se po mnenju avtorja lahko pripeti, da je novorojenec
genetsko res moškega spola, a zaradi prenizke količine testosterona z njim ni vse v
redu: »Duševno bolni, hiperaktivni fantje, fantje z moteno pozornostjo so ali genet-
sko podobni ženskam ali imajo ženske možgane, so homoseksualni ali pa so, tako jih
vsaj opisujejo starši, 'občutljivejši' od drugih.« (Gurian, 2000: 7)
16 Moški možgani za razliko od ženskih »težijo k jasni prostorski predstavi« (Gurian,
2000: 17), pri izpolnjevanju prostorskih nalog so moški v povprečju »mnogo boljši
od žensk«, saj se že kot otroci bolje znajdejo pri »kompleksni uporabi kock«, kot od-
rasli pa so »boljši risarji in arhitekti« (prav tam: 16). V prvih letih šolanja imajo fan-
tje »več težav pri branju, pisanju in drugih govornih veščinah« (prav tam: 91), saj za-
radi »manjše možganske grede berejo slabše od deklet.« (prav tam: 15)
97
Biološki determinizem
Najpogostejši argument v analiziranem gradivu je teza o bioloških razli-
kah, ki temelji na predpostavki, da naravne razlike med spoloma pojasnju-
jejo razlike v izobraževalnih dosežkih. Biološki determinizem z delitvijo na
bolj in manj sposobne služi kot opravičilo za družbene neenakosti in mar-
ginalizacijo. V preteklosti je bil tako obrobni položaj žensk razumljen kot
dokaz njihove biološko pogojene intelektualne manjvrednosti (Tašner in
Mencin Čeplak, 2011: 184). Premoč moških na izobraževalnem področju
danes ni več samoumevna, zato zagovorniki/-ce biološkega determinizma
»iščejo skrite posebnosti anatomije ženskih možganov, ki naj bi ženskam
ob podpori pristranskih šolskih sistemov in pedagoških praks omogoči-
le preboje na pozicije, ki so bile nekoč domena moških« (prav tam). Gurian
(2000) kot glavni razlog za razliko v dosežkih navaja biološke razlike v mo-
žganih, pomemben vpliv na razlike v delovanju, vedenju in šolski aktivno-
sti učenk in učencev pa naj bi imeli tudi spolni hormoni. Ti so hkrati bla-
goslov, saj fantom podeljujejo pravo moško naravo,15 in prekletstvo, saj so
razlog za njihovo izgubljenost v današnji »mehki kulturi« (prav tam: 37). Po
avtorjevem mnenju ima ključno vlogo pri tem evolucija, ki je iz »polagalcev
semena« in »nosilk otrok« ustvarila moške in ženske, katerih »spolna bio-
logija« (prav tam: 13) narekuje njihove družbene vloge ter upravičuje spolno
specifične pristope k vzgoji in izobraževanju.
Različni stili učenja in razlike v sposobnostih
Ta argument je pričakovana posledica teze o naravnih razlikah, saj naj bi
drugačni pristopi k učenju izvirali prav iz biološke različnosti. Uspešnost
fantov in deklet na različnih področjih je tako razumljena kot dokaz narav-
nega izraza možganskih razlik16 (Francis in Skelton, 2005: 83), teza o tem,
da so fantje pri matematiki boljši od deklet, pa se je s pomočjo utemeljitev
15 A le če zarodek dobi zadostno količino testosterona (tj. ko nosečnica ni podvrže-
na prevelikemu stresu). Sicer se po mnenju avtorja lahko pripeti, da je novorojenec
genetsko res moškega spola, a zaradi prenizke količine testosterona z njim ni vse v
redu: »Duševno bolni, hiperaktivni fantje, fantje z moteno pozornostjo so ali genet-
sko podobni ženskam ali imajo ženske možgane, so homoseksualni ali pa so, tako jih
vsaj opisujejo starši, 'občutljivejši' od drugih.« (Gurian, 2000: 7)
16 Moški možgani za razliko od ženskih »težijo k jasni prostorski predstavi« (Gurian,
2000: 17), pri izpolnjevanju prostorskih nalog so moški v povprečju »mnogo boljši
od žensk«, saj se že kot otroci bolje znajdejo pri »kompleksni uporabi kock«, kot od-
rasli pa so »boljši risarji in arhitekti« (prav tam: 16). V prvih letih šolanja imajo fan-
tje »več težav pri branju, pisanju in drugih govornih veščinah« (prav tam: 91), saj za-
radi »manjše možganske grede berejo slabše od deklet.« (prav tam: 15)
97
