Page 96 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes 31
P. 96
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju danes
o ljubezni, skrbi, pomoči, moški energiji (Gurian, 2000). Po drugi strani se
čustveno lepljenje dominantnih tem, kot že nakazano, poskuša zaviti v di-
skurz strokovnosti.
Skupna točka diskurzov je tudi uporaba binarnih dihotomij, sredstva
družbene ideologizacije, ki deluje skozi mehanizme poenostavljanja, bri-
sanja podrobnosti in posploševanja. Najspretneje dualizme uporablja kri-
tika prenove šolskega sistema.12 Tudi v ostalih primerih je uporaba dualiz-
mov pogosta.13 Čeprav se zdi protislovno, je tovrstno poenostavljanje sveta
kljub svoji okostenelosti eden izmed ključnih elementov sodobnosti. Meha-
nizmi poenostavljanja družbene raznovrstnosti so najuspešnejši – in zato
najnevarnejši – v trenutkih, ko delujejo potihem in nevidno. Najpogoste-
je je to prav na ravni vsakdanjega življenja, na tistih poljih, ki se nam sicer
zdijo povsem apolitična, a so takšna le na videz, torej tudi na področju iz-
obraževanja.
Nekatere predpostavke, na katerih temeljijo diskurzi o spolni
neenakosti v izobraževanju
V nadaljevanju sledi pregled najpogostejših argumentov in predpostavk
v dominantnih diskurzih, s katerimi avtorji analiziranih virov razlagajo
spolno razliko v izobraževalnih dosežkih in upravičujejo nujnost obliko-
vanja »izobraževalnega sistema, približanega potrebam fantov« (Gurian,
2000: 91) oz. »dečkom prijazne šole« (Vilčnik, 2015).14
ne oči, plašnice, hudič, revček (gl. Gurian, 2000; Musek Lešnik, 2011; Perko 2011 v
Vistoropski, 2011; Vilčnik, 2015).
12 »V enem svetu so naši šolarji samostojni kritični misleci, ki radi hodijo v šolo, znajo
veliko, imajo najboljše učbenike v Evropi, nimajo stresa ... v njem se cedita mleko in
med, med cvetovi rožic, ki tehtajo najmanj pol kilograma, pa brenčijo mavrični ko-
libriji žvrgoleč ode v slavo uspešni šolski prenovi, medtem ko okoliške gričke zalj-
šajo zlati spomeniki v čast brezmadežni devetletki. V drugem svetu imajo slovenski
šolarji težave z razmišljanjem, vedno manj cenijo šolo, znajo vedno manj, šola pa jih
obremenjuje bolj kot vrstnike v kateri koli drugi evropski državi.« (Musek Lešnik,
2011: platnica)
13 Denimo moški – ženska, oče – mati, testosteron – progesteron, agresija – sočutje,
tveganje – previdnost, tekmovalnost – držanje v ozadju, narava – vzgoja, biologija –
kultura, trdo – mehko, lovec – skrbnica (Gurian, 2000); uspeh – šibkost, svoboda –
zapiranje (Vilčnik, 2015); tisti, ki nosijo hlače – tiste, ki nosijo krila (Šmuc, 2014).
14 Če gre verjeti analiziranim diskurzom, je ena izmed ključnih težav današnjega šol-
skega sistema prav njegova neprilagojenost potrebam fantov (kar implicitno pome-
ni, da naj bi bil prilagojen dekletom). Za kritiko zožitve boja za pravično šolo na boj
za »dečkom prijazno šolo« glej Tašner in Mencin Čeplak (2011).
96
o ljubezni, skrbi, pomoči, moški energiji (Gurian, 2000). Po drugi strani se
čustveno lepljenje dominantnih tem, kot že nakazano, poskuša zaviti v di-
skurz strokovnosti.
Skupna točka diskurzov je tudi uporaba binarnih dihotomij, sredstva
družbene ideologizacije, ki deluje skozi mehanizme poenostavljanja, bri-
sanja podrobnosti in posploševanja. Najspretneje dualizme uporablja kri-
tika prenove šolskega sistema.12 Tudi v ostalih primerih je uporaba dualiz-
mov pogosta.13 Čeprav se zdi protislovno, je tovrstno poenostavljanje sveta
kljub svoji okostenelosti eden izmed ključnih elementov sodobnosti. Meha-
nizmi poenostavljanja družbene raznovrstnosti so najuspešnejši – in zato
najnevarnejši – v trenutkih, ko delujejo potihem in nevidno. Najpogoste-
je je to prav na ravni vsakdanjega življenja, na tistih poljih, ki se nam sicer
zdijo povsem apolitična, a so takšna le na videz, torej tudi na področju iz-
obraževanja.
Nekatere predpostavke, na katerih temeljijo diskurzi o spolni
neenakosti v izobraževanju
V nadaljevanju sledi pregled najpogostejših argumentov in predpostavk
v dominantnih diskurzih, s katerimi avtorji analiziranih virov razlagajo
spolno razliko v izobraževalnih dosežkih in upravičujejo nujnost obliko-
vanja »izobraževalnega sistema, približanega potrebam fantov« (Gurian,
2000: 91) oz. »dečkom prijazne šole« (Vilčnik, 2015).14
ne oči, plašnice, hudič, revček (gl. Gurian, 2000; Musek Lešnik, 2011; Perko 2011 v
Vistoropski, 2011; Vilčnik, 2015).
12 »V enem svetu so naši šolarji samostojni kritični misleci, ki radi hodijo v šolo, znajo
veliko, imajo najboljše učbenike v Evropi, nimajo stresa ... v njem se cedita mleko in
med, med cvetovi rožic, ki tehtajo najmanj pol kilograma, pa brenčijo mavrični ko-
libriji žvrgoleč ode v slavo uspešni šolski prenovi, medtem ko okoliške gričke zalj-
šajo zlati spomeniki v čast brezmadežni devetletki. V drugem svetu imajo slovenski
šolarji težave z razmišljanjem, vedno manj cenijo šolo, znajo vedno manj, šola pa jih
obremenjuje bolj kot vrstnike v kateri koli drugi evropski državi.« (Musek Lešnik,
2011: platnica)
13 Denimo moški – ženska, oče – mati, testosteron – progesteron, agresija – sočutje,
tveganje – previdnost, tekmovalnost – držanje v ozadju, narava – vzgoja, biologija –
kultura, trdo – mehko, lovec – skrbnica (Gurian, 2000); uspeh – šibkost, svoboda –
zapiranje (Vilčnik, 2015); tisti, ki nosijo hlače – tiste, ki nosijo krila (Šmuc, 2014).
14 Če gre verjeti analiziranim diskurzom, je ena izmed ključnih težav današnjega šol-
skega sistema prav njegova neprilagojenost potrebam fantov (kar implicitno pome-
ni, da naj bi bil prilagojen dekletom). Za kritiko zožitve boja za pravično šolo na boj
za »dečkom prijazno šolo« glej Tašner in Mencin Čeplak (2011).
96
