Page 94 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes 31
P. 94
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju danes
nu idr. (1998: 6) dominantni diskurzi, prisotni v javnih razpravah o spolu v
izobraževanju. Za diskurz o ubogih fantih je značilen pomilovalen ton, ki
fante predstavlja kot žrtve, poražence v bitki z dekleti.5 Za to novo nerav-
novesje na področju izobraževanja, ki se nagiba v prid dekletom, je deloma
kriv šolski sistem.6 Ta je s svojimi načini delovanja in pedagoškimi praksa-
mi, neprilagojenimi genetskim sposobnostim in možganskim kapacitetam
moških, na cedilu pustil fante, ki niso sami krivi,7 da so psihološko in fizič-
no preprosto drugačni od deklet (prav tam: 6–9).
Skupne značilnosti diskurzov o spolni neenakosti v izobraževalnih
dosežkih
Prikazi spolne neenakosti v dosežkih skozi preoblikovanje, prisvajanje in
odvzemanje veljave oblikujejo nov korpus vednosti, ki se poskuša predsta-
viti kot edina resnica. V delu z naslovom »Bajke in povesti o devetletki« je
avtorjev cilj »naliti čistega vina in pogledati našo današnjo osnovno šolo
v odkritem zrcalu« (Musek Lešnik, 2011: 10). Tudi priročnik »Dečke vzga-
jamo drugače: od otroka do izjemnega moškega« (Gurian, 2000) izhaja iz
teze o tem, da je trenutno stanje na področju vzgoje in izobraževanja otrok
zaskrbljujoče, saj temelji na napačnih idejah in predstavah oz. t. i. mitih, ki
jih je potrebno razbliniti. Gurian v besedilu preoblikuje pogled na spolno
razliko, skozi odvzemanje veljave t. i. napačni vednosti. Tako si skozi kva-
ziznanstven8 poskus utemeljitve prisvoji prilagojeno teoretsko podlago, na
kateri gradi diskurz o pomembnosti drugačne vzgoje za fante in dekleta, ki
so si že od rojstva naravno različni.
Ena izmed skupnih značilnosti diskurzov v izbranih virih je obrav-
nava fantov kot homogene skupine. Skozi diskurze se ohranjajo ustaljene
zasnove moškosti, o razrednih, etničnih, kulturnih, religijskih, starostnih
in drugih razlikah v izobraževanju pa se ne razpravlja (Skelton, 2001). Vsi
5 Dr. Perko v intervjuju, objavljenem na portalu delo.si in v reviji Ona: »Ženske so
uspešnejše, bolj pridne, imajo možnost za uspeh v življenju, moški pa jim v konte-
kstu ustvarjalnosti in doseganja ciljev ne zmorejo več slediti.« (v Vistoropski, 2011)
6 »Hudič, šolstvo je vse feminizirano /sic/.« (Perko, 2011 v Vistoropski, 2011)
7 »Moška narava« (agresivnost, nagnjenost k fizičnemu tveganju) naj bi bila zaradi te-
stosterona v dečke »vprogramirana« (Gurian, 2000: 7).
8 Gurian svoje trditve naslanja na statistiko, znanstvene raziskave in dokaze, vendar
pri tem ne navaja virov podatkov in naslovov raziskav. Besedne zveze, kot so: »Vse
več znanstvenih dokazov potrjuje« (Gurian, 2000: platnica), »Naša rentgenska očala
so nam torej dala jasno razvidne dokaze« (prav tam: 16) ali »Nekatere raziskave so
pokazale« (prav tam: 90), lahko pripomorejo k prvemu vtisu o strokovnosti teksta, a
kritičen bralec kaj kmalu zazna odsotnost virov, zavito v splošne puhlice.
94
nu idr. (1998: 6) dominantni diskurzi, prisotni v javnih razpravah o spolu v
izobraževanju. Za diskurz o ubogih fantih je značilen pomilovalen ton, ki
fante predstavlja kot žrtve, poražence v bitki z dekleti.5 Za to novo nerav-
novesje na področju izobraževanja, ki se nagiba v prid dekletom, je deloma
kriv šolski sistem.6 Ta je s svojimi načini delovanja in pedagoškimi praksa-
mi, neprilagojenimi genetskim sposobnostim in možganskim kapacitetam
moških, na cedilu pustil fante, ki niso sami krivi,7 da so psihološko in fizič-
no preprosto drugačni od deklet (prav tam: 6–9).
Skupne značilnosti diskurzov o spolni neenakosti v izobraževalnih
dosežkih
Prikazi spolne neenakosti v dosežkih skozi preoblikovanje, prisvajanje in
odvzemanje veljave oblikujejo nov korpus vednosti, ki se poskuša predsta-
viti kot edina resnica. V delu z naslovom »Bajke in povesti o devetletki« je
avtorjev cilj »naliti čistega vina in pogledati našo današnjo osnovno šolo
v odkritem zrcalu« (Musek Lešnik, 2011: 10). Tudi priročnik »Dečke vzga-
jamo drugače: od otroka do izjemnega moškega« (Gurian, 2000) izhaja iz
teze o tem, da je trenutno stanje na področju vzgoje in izobraževanja otrok
zaskrbljujoče, saj temelji na napačnih idejah in predstavah oz. t. i. mitih, ki
jih je potrebno razbliniti. Gurian v besedilu preoblikuje pogled na spolno
razliko, skozi odvzemanje veljave t. i. napačni vednosti. Tako si skozi kva-
ziznanstven8 poskus utemeljitve prisvoji prilagojeno teoretsko podlago, na
kateri gradi diskurz o pomembnosti drugačne vzgoje za fante in dekleta, ki
so si že od rojstva naravno različni.
Ena izmed skupnih značilnosti diskurzov v izbranih virih je obrav-
nava fantov kot homogene skupine. Skozi diskurze se ohranjajo ustaljene
zasnove moškosti, o razrednih, etničnih, kulturnih, religijskih, starostnih
in drugih razlikah v izobraževanju pa se ne razpravlja (Skelton, 2001). Vsi
5 Dr. Perko v intervjuju, objavljenem na portalu delo.si in v reviji Ona: »Ženske so
uspešnejše, bolj pridne, imajo možnost za uspeh v življenju, moški pa jim v konte-
kstu ustvarjalnosti in doseganja ciljev ne zmorejo več slediti.« (v Vistoropski, 2011)
6 »Hudič, šolstvo je vse feminizirano /sic/.« (Perko, 2011 v Vistoropski, 2011)
7 »Moška narava« (agresivnost, nagnjenost k fizičnemu tveganju) naj bi bila zaradi te-
stosterona v dečke »vprogramirana« (Gurian, 2000: 7).
8 Gurian svoje trditve naslanja na statistiko, znanstvene raziskave in dokaze, vendar
pri tem ne navaja virov podatkov in naslovov raziskav. Besedne zveze, kot so: »Vse
več znanstvenih dokazov potrjuje« (Gurian, 2000: platnica), »Naša rentgenska očala
so nam torej dala jasno razvidne dokaze« (prav tam: 16) ali »Nekatere raziskave so
pokazale« (prav tam: 90), lahko pripomorejo k prvemu vtisu o strokovnosti teksta, a
kritičen bralec kaj kmalu zazna odsotnost virov, zavito v splošne puhlice.
94
