Page 95 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes 31
P. 95
»pridne in pametni« ...
fantje naj bi si delili skupno šolsko izkušnjo, skozi tovrstno posploševa-
nje, odmišljanje in izvzemanje pa se njihov neuspeh zmanjšuje na nesrečno
posledico biološkega spola, ki jim je bil dodeljen ob rojstvu. Slabše rezulta-
te fantov se pripisuje zunanjim dejavnikom (Epstein idr., 1998), pri čemer
se ne upošteva socialnih, kulturnih in ekonomskih kontekstov (ne)uspeha
(Raphael Reed, 1998). Tu naletimo na zanimiv paradoks, kako se skozi dis-
kurzivno delovanje vzajemno krepita homogenizacija in individualizacija.
Če je po eni strani res, da z brisanjem raznovrstnosti znotraj skupine fantov
diskurzi posplošujejo, pa po drugi strani drži, da je v njih mogoče zazna-
ti tudi določeno težnjo po individualizaciji. V tovrstnih razpravah namreč
vprašanja strukturnih razmerij moči in kompleksnih neenakosti ostajajo
povsem spregledana. Cilji procesov hkratnega abstrahiranja in pooseblja-
nja so relativizacija uspeha deklet, pripisovanje krivde za neuspeh fantov
feminizaciji šole in ustvarjanje slike, da gre uspeh deklet na račun neuspe-
ha fantov.
V dveh primerih, ki smo jih vključili v analizo, je sicer opazno pozitiv-
no sporočilo zavzemanja za enakost spolov, vendar so v obeh virih priso-
tne neoliberalne teze, ki spolno enakost namesto v kontekst socialne pra-
vičnosti umeščajo v domeno ekonomske učinkovitosti. Glavni razlog, da
si mora družba prizadevati za večje vključevanje žensk na vodilna mesta,
tako ni zavzemanje za pravice žensk, pač pa praktična uporabnost, v smis-
lu izkoriščanja potenciala iz bazena celotne populacije (Ma. Ja., 2012; Šmuc,
2014). Tako niti redkih medijskih vsebin, ki poskušajo kritično raziskati
razmerja med spoloma9 – vsaj dokler so osnovane na neoliberalnih tezah10
–, ne gre razumeti kot diskurzivno nevtralnih.
Besedila so v večini slogovno zaznamovana (tj. navdihujoča, izključe-
valna, omalovažujoča ipd.), kljub mestoma opaznemu trudu, da bi zvene-
la objektivno. V želji po zagotavljanju vtisa o legitimnosti in pomembnosti
napisanega avtorji posegajo po različnih sredstvih. Eno izmed njih je vzbu-
janje strahu in širjenje moralne panike, ki je opazno v uporabi določenih
izrazov in besednih zvez.11 V besedilih je prisoten čustven naboj, govori se
9 Šmuc (2014) v komentarju, objavljenem na portalu delo.si, tako izpostavi ključno
vprašanje: »Kako je mogoče, da ženske kljub boljši izobrazbi nimajo enakih karier-
nih možnosti?«
10 »Ženske predstavljajo polovico človeškega kapitala države, zato morajo vlade najti
načine, da njihove potenciale izkoristijo, dodajajo.« (Ma. Ja., 2012) »Podjetja /…/ se
bodo /…/ vprašala, kako zelo si želijo zmagovati in ali v igro res pošiljajo najboljše.«
(Šmuc, 2014)
11 Npr. grožnja, ogrožena vrsta, brezno, zasilna zavora, spodrsnilo, spodletelo, prepo-
vedana tema, huda preizkušnja, zgražanje, tarča nenehnega neodobravanja, zaveza-
95
fantje naj bi si delili skupno šolsko izkušnjo, skozi tovrstno posploševa-
nje, odmišljanje in izvzemanje pa se njihov neuspeh zmanjšuje na nesrečno
posledico biološkega spola, ki jim je bil dodeljen ob rojstvu. Slabše rezulta-
te fantov se pripisuje zunanjim dejavnikom (Epstein idr., 1998), pri čemer
se ne upošteva socialnih, kulturnih in ekonomskih kontekstov (ne)uspeha
(Raphael Reed, 1998). Tu naletimo na zanimiv paradoks, kako se skozi dis-
kurzivno delovanje vzajemno krepita homogenizacija in individualizacija.
Če je po eni strani res, da z brisanjem raznovrstnosti znotraj skupine fantov
diskurzi posplošujejo, pa po drugi strani drži, da je v njih mogoče zazna-
ti tudi določeno težnjo po individualizaciji. V tovrstnih razpravah namreč
vprašanja strukturnih razmerij moči in kompleksnih neenakosti ostajajo
povsem spregledana. Cilji procesov hkratnega abstrahiranja in pooseblja-
nja so relativizacija uspeha deklet, pripisovanje krivde za neuspeh fantov
feminizaciji šole in ustvarjanje slike, da gre uspeh deklet na račun neuspe-
ha fantov.
V dveh primerih, ki smo jih vključili v analizo, je sicer opazno pozitiv-
no sporočilo zavzemanja za enakost spolov, vendar so v obeh virih priso-
tne neoliberalne teze, ki spolno enakost namesto v kontekst socialne pra-
vičnosti umeščajo v domeno ekonomske učinkovitosti. Glavni razlog, da
si mora družba prizadevati za večje vključevanje žensk na vodilna mesta,
tako ni zavzemanje za pravice žensk, pač pa praktična uporabnost, v smis-
lu izkoriščanja potenciala iz bazena celotne populacije (Ma. Ja., 2012; Šmuc,
2014). Tako niti redkih medijskih vsebin, ki poskušajo kritično raziskati
razmerja med spoloma9 – vsaj dokler so osnovane na neoliberalnih tezah10
–, ne gre razumeti kot diskurzivno nevtralnih.
Besedila so v večini slogovno zaznamovana (tj. navdihujoča, izključe-
valna, omalovažujoča ipd.), kljub mestoma opaznemu trudu, da bi zvene-
la objektivno. V želji po zagotavljanju vtisa o legitimnosti in pomembnosti
napisanega avtorji posegajo po različnih sredstvih. Eno izmed njih je vzbu-
janje strahu in širjenje moralne panike, ki je opazno v uporabi določenih
izrazov in besednih zvez.11 V besedilih je prisoten čustven naboj, govori se
9 Šmuc (2014) v komentarju, objavljenem na portalu delo.si, tako izpostavi ključno
vprašanje: »Kako je mogoče, da ženske kljub boljši izobrazbi nimajo enakih karier-
nih možnosti?«
10 »Ženske predstavljajo polovico človeškega kapitala države, zato morajo vlade najti
načine, da njihove potenciale izkoristijo, dodajajo.« (Ma. Ja., 2012) »Podjetja /…/ se
bodo /…/ vprašala, kako zelo si želijo zmagovati in ali v igro res pošiljajo najboljše.«
(Šmuc, 2014)
11 Npr. grožnja, ogrožena vrsta, brezno, zasilna zavora, spodrsnilo, spodletelo, prepo-
vedana tema, huda preizkušnja, zgražanje, tarča nenehnega neodobravanja, zaveza-
95
