Page 93 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes 31
P. 93
»pridne in pametni« ...
Posvečanje pozornosti slabšim dosežkom fantov4 samo po sebi ni pro-
blematično, postane pa takšno, ko in če začne zakrivati probleme, s kate-
rimi se soočajo dekleta v šoli, opravičevati večjo skrb in izdatke, ki se na-
menjajo potrebam fantov (na račun deklet), in odvračati pozornost od bolj
zaskrbljujočih vrzeli neenakosti (npr. rasne in razredne) (Francis in Skel-
ton, 2005: 4). V Sloveniji po oceni V. Tašner in M. Mencin Čeplak (2011: 181)
»zaskrbljenost glede izobraževalnih možnosti dečkov (še?) ne meji na mo-
ralno paniko«, se pa prevladujoče razlage razlik v dosežkih med spoloma že
spogledujejo s sodbami o feminizaciji šolstva ter z dekletom naklonjenem
kurikulu. Kljub temu, da se v Sloveniji na podlagi takšnih ugotovitev za-
enkrat še ni sprejemalo konkretnih ukrepov oz. edukacijskih reform, pa je
videti, da velja »vtis, da dekleta na področju izobraževanja napredujejo hit-
reje na račun fantov« (prav tam).
Diskurzi o spolni neenakosti v izobraževalnih dosežkih:
analiza izbranih primerov
V nadaljevanju bomo v izbranih virih identificirali najpogostejše diskur-
ze o spolni neenakosti v izobraževalnih dosežkih in ugotovili, na katerih
predpostavkah temeljijo. Na podlagi ugotovitev bomo oblikovali smerni-
ce za pozornost učiteljev/-ic do vprašanj spolne enakosti v šoli. Naš cilj je
skromen in ne predstavlja poskusa analize celovitega korpusa zapisov na
temo izobraževalnih dosežkov po spolu, pač pa želimo s pomočjo pešči-
ce izbranih virov ponazoriti delovanje ideologije v prikazih spolne razli-
ke v izobraževanju. Analizirali smo posamezne za namene raziskave cilj-
no izbrane primere, na katere smo naleteli naključno ob prebiranju gradiv
na temo spola in izobraževanja. Seznam izbranih virov navajamo na kon-
cu prispevka.
Dominantni diskurzi o spolni neenakosti v izobraževalnih dosežkih
V analiziranih virih smo prepoznali tri diskurze – 1) »ubogi fantje«, 2) »ne-
uspešne šole, neuspešni fantje« in 3) »fantje bodo fantje« –, ki so po Epstei-
4 V zadnjih letih je pozornost javnosti namenjena predvsem težavam šolajočih se fan-
tov, prav tako skorajda ni raziskave sodobne spolne dinamike v edukaciji, ki ne bi
tako ali drugače naslavljala vseprisotnih poročil o krizi moškosti (Arnot in Mac an
Ghaill, 2006: 5). Francis in Skelton (2005: 104) opozarjata na bistveno večjo stopnjo
medijske, politične in znanstvene pozornosti do v povprečju nižjih dosežkov fantov
v primerjavi s pozornostjo, ki se je v preteklosti namenjala v povprečju nižjim do-
sežkom deklet. Tudi politike za odpravljanje razlik med spoloma pri izobraževalnih
dosežkih se v Evropi večinoma ukvarjajo z dosežki fantov (Plevnik, 2010: 12).
93
Posvečanje pozornosti slabšim dosežkom fantov4 samo po sebi ni pro-
blematično, postane pa takšno, ko in če začne zakrivati probleme, s kate-
rimi se soočajo dekleta v šoli, opravičevati večjo skrb in izdatke, ki se na-
menjajo potrebam fantov (na račun deklet), in odvračati pozornost od bolj
zaskrbljujočih vrzeli neenakosti (npr. rasne in razredne) (Francis in Skel-
ton, 2005: 4). V Sloveniji po oceni V. Tašner in M. Mencin Čeplak (2011: 181)
»zaskrbljenost glede izobraževalnih možnosti dečkov (še?) ne meji na mo-
ralno paniko«, se pa prevladujoče razlage razlik v dosežkih med spoloma že
spogledujejo s sodbami o feminizaciji šolstva ter z dekletom naklonjenem
kurikulu. Kljub temu, da se v Sloveniji na podlagi takšnih ugotovitev za-
enkrat še ni sprejemalo konkretnih ukrepov oz. edukacijskih reform, pa je
videti, da velja »vtis, da dekleta na področju izobraževanja napredujejo hit-
reje na račun fantov« (prav tam).
Diskurzi o spolni neenakosti v izobraževalnih dosežkih:
analiza izbranih primerov
V nadaljevanju bomo v izbranih virih identificirali najpogostejše diskur-
ze o spolni neenakosti v izobraževalnih dosežkih in ugotovili, na katerih
predpostavkah temeljijo. Na podlagi ugotovitev bomo oblikovali smerni-
ce za pozornost učiteljev/-ic do vprašanj spolne enakosti v šoli. Naš cilj je
skromen in ne predstavlja poskusa analize celovitega korpusa zapisov na
temo izobraževalnih dosežkov po spolu, pač pa želimo s pomočjo pešči-
ce izbranih virov ponazoriti delovanje ideologije v prikazih spolne razli-
ke v izobraževanju. Analizirali smo posamezne za namene raziskave cilj-
no izbrane primere, na katere smo naleteli naključno ob prebiranju gradiv
na temo spola in izobraževanja. Seznam izbranih virov navajamo na kon-
cu prispevka.
Dominantni diskurzi o spolni neenakosti v izobraževalnih dosežkih
V analiziranih virih smo prepoznali tri diskurze – 1) »ubogi fantje«, 2) »ne-
uspešne šole, neuspešni fantje« in 3) »fantje bodo fantje« –, ki so po Epstei-
4 V zadnjih letih je pozornost javnosti namenjena predvsem težavam šolajočih se fan-
tov, prav tako skorajda ni raziskave sodobne spolne dinamike v edukaciji, ki ne bi
tako ali drugače naslavljala vseprisotnih poročil o krizi moškosti (Arnot in Mac an
Ghaill, 2006: 5). Francis in Skelton (2005: 104) opozarjata na bistveno večjo stopnjo
medijske, politične in znanstvene pozornosti do v povprečju nižjih dosežkov fantov
v primerjavi s pozornostjo, ki se je v preteklosti namenjala v povprečju nižjim do-
sežkom deklet. Tudi politike za odpravljanje razlik med spoloma pri izobraževalnih
dosežkih se v Evropi večinoma ukvarjajo z dosežki fantov (Plevnik, 2010: 12).
93
