Page 100 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes 31
P. 100
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju danes
nizacije, je razbrati, da se feminizacija šolstva najočitneje izraža predvsem v
dekletom naklonjenih načinih dela v učilnicah,19 v kurikulu in v ocenjeval-
nih postopkih ter modelih, ki dajejo prednost dekletom.20 V povprečju višji
dosežki deklet naj bi že sami po sebi dokazovali, da šola nagrajuje pridnost
(deklet) in ne pameti (fantov) (Tašner in Mencin Čeplak, 2011: 182). Proble-
matiki pristranskosti pri ocenjevanju je smiselno posvetiti pozornost, saj
rezultati učencev in učenk vplivajo na njihovo nadaljnjo izobraževalno pot,
zato je vsekakor pomembno zagotoviti pravično ocenjevanje. A pri tem je
treba biti pazljiv, da vzrokov za nepravično ocenjevanje ne iščemo v pre-
težno ženskih kadrih v izobraževanju, pri čemer lahko hitro zapademo v
sodbe in očitke o tem, da učiteljice od fantov pričakujejo slabše dosežke in
da so do fantov učitelji pravičnejši kot učiteljice (prav tam: 185). To sicer iz-
podbijajo številne raziskave (Duffy, Warren in Walsh, 2001; Sadker, Sadker
in Zittelman, 2009; Skelton, 2002; Swinson in Harrop, 2009), ki ugotavljajo
nasprotno, da tudi učiteljice fante praviloma obravnavajo kot kreativna, pa-
metna bitja, ki jih je treba spodbujati h kritičnemu razmišljanju, saj bodo v
prihodnje pomembni družbeni akterji, od deklet pa pričakujejo predvsem
pridnost, delavnost in urejenost.
Namesto zaključka …
V izbranih virih smo ugotovili prisotnost diskurza o ubogih fantih, ki te-
melji na tezi o pristranskosti pri ocenjevanju, diskurza, ki za neuspeh fan-
tov krivi šole in je osnovan na predpostavki o škodljivosti feminizacije šol-
stva, ter diskurza o specifičnem biološkem in psihološkem profilu fantov,
ki temelji na predpostavki o vplivu bioloških razlik med spoloma na neena-
kost v izobraževalnih dosežkih, ki naj bi bila posledica različnih stilov uče-
nja ter naravnih razlik v sposobnostih. Ključni akterji, ki lahko s svojimi
vrednotami, prepričanji in delovanjem utrjujejo ali pa rahljajo spolno raz-
liko in spolne stereotipe, so učitelji/-ce, zato je še posebej pomembno, da so
pozorni na to, kako vstopajo v interakcije z učenci/-kami.
19 »Pogosto slišimo, da je izobraževalni sistem za dekleta krutejši kot za fante. Nekate-
re raziskave so pokazale, da učitelji večkrat vprašajo fante. Dekleta se pogosteje skri-
vajo v senci in fantom pustijo, da pokažejo svoje zmožnosti.« (Gurian, 2000: 90)
20 »Učitelji običajno dajejo glede na SES privilegiranim dijakom in dekletom boljše šol-
ske ocene, četudi zunanje preverjanje znanja pri njih ne izkazuje boljših dosežkov
kot pri prikrajšanih dijakih in fantih (prav tako glede na SES).« (Zupanc, 2016)
100
nizacije, je razbrati, da se feminizacija šolstva najočitneje izraža predvsem v
dekletom naklonjenih načinih dela v učilnicah,19 v kurikulu in v ocenjeval-
nih postopkih ter modelih, ki dajejo prednost dekletom.20 V povprečju višji
dosežki deklet naj bi že sami po sebi dokazovali, da šola nagrajuje pridnost
(deklet) in ne pameti (fantov) (Tašner in Mencin Čeplak, 2011: 182). Proble-
matiki pristranskosti pri ocenjevanju je smiselno posvetiti pozornost, saj
rezultati učencev in učenk vplivajo na njihovo nadaljnjo izobraževalno pot,
zato je vsekakor pomembno zagotoviti pravično ocenjevanje. A pri tem je
treba biti pazljiv, da vzrokov za nepravično ocenjevanje ne iščemo v pre-
težno ženskih kadrih v izobraževanju, pri čemer lahko hitro zapademo v
sodbe in očitke o tem, da učiteljice od fantov pričakujejo slabše dosežke in
da so do fantov učitelji pravičnejši kot učiteljice (prav tam: 185). To sicer iz-
podbijajo številne raziskave (Duffy, Warren in Walsh, 2001; Sadker, Sadker
in Zittelman, 2009; Skelton, 2002; Swinson in Harrop, 2009), ki ugotavljajo
nasprotno, da tudi učiteljice fante praviloma obravnavajo kot kreativna, pa-
metna bitja, ki jih je treba spodbujati h kritičnemu razmišljanju, saj bodo v
prihodnje pomembni družbeni akterji, od deklet pa pričakujejo predvsem
pridnost, delavnost in urejenost.
Namesto zaključka …
V izbranih virih smo ugotovili prisotnost diskurza o ubogih fantih, ki te-
melji na tezi o pristranskosti pri ocenjevanju, diskurza, ki za neuspeh fan-
tov krivi šole in je osnovan na predpostavki o škodljivosti feminizacije šol-
stva, ter diskurza o specifičnem biološkem in psihološkem profilu fantov,
ki temelji na predpostavki o vplivu bioloških razlik med spoloma na neena-
kost v izobraževalnih dosežkih, ki naj bi bila posledica različnih stilov uče-
nja ter naravnih razlik v sposobnostih. Ključni akterji, ki lahko s svojimi
vrednotami, prepričanji in delovanjem utrjujejo ali pa rahljajo spolno raz-
liko in spolne stereotipe, so učitelji/-ce, zato je še posebej pomembno, da so
pozorni na to, kako vstopajo v interakcije z učenci/-kami.
19 »Pogosto slišimo, da je izobraževalni sistem za dekleta krutejši kot za fante. Nekate-
re raziskave so pokazale, da učitelji večkrat vprašajo fante. Dekleta se pogosteje skri-
vajo v senci in fantom pustijo, da pokažejo svoje zmožnosti.« (Gurian, 2000: 90)
20 »Učitelji običajno dajejo glede na SES privilegiranim dijakom in dekletom boljše šol-
ske ocene, četudi zunanje preverjanje znanja pri njih ne izkazuje boljših dosežkov
kot pri prikrajšanih dijakih in fantih (prav tako glede na SES).« (Zupanc, 2016)
100
