Page 91 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes 31
P. 91
»Pridne in pametni«: analiza popularnih
diskurzov o izobraževalnih dosežkih učenk
in učencev
Ana Mladenović
Ob objavah rezultatov mednarodnih primerjav znanja učenk in učencev
lahko v javnosti opazimo porast zanimanja za področje vzgoje in izobra-
ževanja. Zdi se, da je položaj države na lestvici dosežkov ena izmed red-
kih izobraževalnih tem, ki so ji širša javnost in mediji pripravljeni nameni-
ti pozornost. Tudi v razpravah, ki se vežejo na vprašanja enakosti spolov v
izobraževanju, so mednarodni standardizirani pristopi k raziskovanju izo-
braževanja v ospredju zanimanja. Trenutne izobraževalne politike središč-
ni pomen pri obravnavanju enakosti v izobraževanju namenjajo vprašanju
merljivih dosežkov na standardiziranih preizkusih znanja.1 Pomembnost,
ki se pripisuje doseženim rezultatom, nakazuje družbeno ozračje, v kate-
rem se jezik enakih možnosti spreminja v diskurz o dosežkih, pri tem pa se
vedno bolj pozablja na prvine družbene pravičnosti (Arnot in Mac an Gha-
ill, 2006: 7).
Ob osredotočanju na merjenje dosežkov pa je na področju vzgoje in
izobraževanja opazen še en trend, ki se veže na vprašanja spolne enakosti.
Proti koncu prejšnjega stoletja je v političnih, javnih in znanstvenih raz-
pravah o spolni razliki v izobraževalnih dosežkih prišlo do obrata pozor-
nosti. Razmisleke o neenakem položaju deklet iz šestdesetih let prejšnjega
1 Za kritiko dejstva, da so rezultati standardiziranih testov sprejeti kot edino merilo
uspešnosti šolskih reform glej Apple (2001: 416).
91
diskurzov o izobraževalnih dosežkih učenk
in učencev
Ana Mladenović
Ob objavah rezultatov mednarodnih primerjav znanja učenk in učencev
lahko v javnosti opazimo porast zanimanja za področje vzgoje in izobra-
ževanja. Zdi se, da je položaj države na lestvici dosežkov ena izmed red-
kih izobraževalnih tem, ki so ji širša javnost in mediji pripravljeni nameni-
ti pozornost. Tudi v razpravah, ki se vežejo na vprašanja enakosti spolov v
izobraževanju, so mednarodni standardizirani pristopi k raziskovanju izo-
braževanja v ospredju zanimanja. Trenutne izobraževalne politike središč-
ni pomen pri obravnavanju enakosti v izobraževanju namenjajo vprašanju
merljivih dosežkov na standardiziranih preizkusih znanja.1 Pomembnost,
ki se pripisuje doseženim rezultatom, nakazuje družbeno ozračje, v kate-
rem se jezik enakih možnosti spreminja v diskurz o dosežkih, pri tem pa se
vedno bolj pozablja na prvine družbene pravičnosti (Arnot in Mac an Gha-
ill, 2006: 7).
Ob osredotočanju na merjenje dosežkov pa je na področju vzgoje in
izobraževanja opazen še en trend, ki se veže na vprašanja spolne enakosti.
Proti koncu prejšnjega stoletja je v političnih, javnih in znanstvenih raz-
pravah o spolni razliki v izobraževalnih dosežkih prišlo do obrata pozor-
nosti. Razmisleke o neenakem položaju deklet iz šestdesetih let prejšnjega
1 Za kritiko dejstva, da so rezultati standardiziranih testov sprejeti kot edino merilo
uspešnosti šolskih reform glej Apple (2001: 416).
91
