Page 74 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes 31
P. 74
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju danes
Dejstva o možganih in nevromiti
V zadnjem desetletju na eni strani strmo narašča število raziskav, publika-
cij in študijskih programov, namenjenih področju nevroedukacije, na dru-
gi strani pa število implementacij dognanj nevroznanosti v vzgojno-izobra-
ževalne prakse. Vrstijo se tudi številne konference, namenjene predstavitvi
bazičnih kot tudi aplikativnih raziskav, ustanavljajo se nevroedukacij-
ski centri za razvijanje tega področja. Tudi evropska izobraževalna politi-
ka v okviru OECD (2002, 2007, 2010) podpira področje nevroznanosti in
edukacije.
Dejstva o možganih, pomembna v vzgoji in izobraževanju
Britansko Kraljevsko društvo (The Royal Society, 2011) je izdalo publika-
cijo, namenjeno predstavitvi glavnih znanstvenih ugotovitev nevroznano-
sti, ki so pomembne za izobraževanje in so na kratko prikazane v nadalje-
vanju.
DEDNOST IN OKOLJE VPLIVATA NA MOŽGANE: Nevroznanost
nam pomaga razumeti genetične predispozicije, ki se kažejo v možganih,
in nudi pomoč pri oblikovanju ustreznega učnega okolja ter poučevalnih in
intervencijskih postopkov za optimalen razvoj potencialov.
MOŽGANI SO IZJEMNO PLASTIČNI: Možgani imajo izjemno zmo-
žnost prilagajanja, ki jo imenujemo »nevroplastičnost«. Poznavanje in ra-
zumevanje plastičnosti možganov je pomembno pri načrtovanju učenja in
poučevanja (edukaciji) ter pri oblikovanju intervencijskih programov, saj z
njimi v pomembni meri vplivamo na spremembe v možganih.
MOŽGANI IMAJO MEHANIZME ZA SAMOREGULACIJO: Skupaj z
ugotovitvami kognitivne psihologije je nevroznanost začela osvetljevati sa-
mokontrolo in samoregulacijo, tj. inhibicijo impulzivnega vedenja. Novej-
še raziskave so odkrile, da se sposobnost inhibicije impulzivnega neustre-
znega odzivanja razvija relativno počasi in doseže polni razvoj šele v pozni
adolescenci ali zgodnji odrasli dobi. Razumevanje nevroloških mehaniz-
mov, ki so v osnovi samokontrole, kot tudi razvoj strategij ter metod za nje-
no vzpostavljanje sta zaradi izjemno velikega pomena te življenjske sposob-
nosti v ospredju prizadevanj številnih raziskovalcev z različnih področij
(kognitivnih nevroznanstvenikov, kognitivnih psihologov, specialnih pe-
dagogov ipd.) kot tudi praktikov.
IZOBRAŽEVANJE JE POMEMBEN DEJAVNIK RAZVOJA IN IZ-
BOLJŠANJA KOGNITIVNIH FUNKCIJ: Edukacija v pomembni meri pri-
74
Dejstva o možganih in nevromiti
V zadnjem desetletju na eni strani strmo narašča število raziskav, publika-
cij in študijskih programov, namenjenih področju nevroedukacije, na dru-
gi strani pa število implementacij dognanj nevroznanosti v vzgojno-izobra-
ževalne prakse. Vrstijo se tudi številne konference, namenjene predstavitvi
bazičnih kot tudi aplikativnih raziskav, ustanavljajo se nevroedukacij-
ski centri za razvijanje tega področja. Tudi evropska izobraževalna politi-
ka v okviru OECD (2002, 2007, 2010) podpira področje nevroznanosti in
edukacije.
Dejstva o možganih, pomembna v vzgoji in izobraževanju
Britansko Kraljevsko društvo (The Royal Society, 2011) je izdalo publika-
cijo, namenjeno predstavitvi glavnih znanstvenih ugotovitev nevroznano-
sti, ki so pomembne za izobraževanje in so na kratko prikazane v nadalje-
vanju.
DEDNOST IN OKOLJE VPLIVATA NA MOŽGANE: Nevroznanost
nam pomaga razumeti genetične predispozicije, ki se kažejo v možganih,
in nudi pomoč pri oblikovanju ustreznega učnega okolja ter poučevalnih in
intervencijskih postopkov za optimalen razvoj potencialov.
MOŽGANI SO IZJEMNO PLASTIČNI: Možgani imajo izjemno zmo-
žnost prilagajanja, ki jo imenujemo »nevroplastičnost«. Poznavanje in ra-
zumevanje plastičnosti možganov je pomembno pri načrtovanju učenja in
poučevanja (edukaciji) ter pri oblikovanju intervencijskih programov, saj z
njimi v pomembni meri vplivamo na spremembe v možganih.
MOŽGANI IMAJO MEHANIZME ZA SAMOREGULACIJO: Skupaj z
ugotovitvami kognitivne psihologije je nevroznanost začela osvetljevati sa-
mokontrolo in samoregulacijo, tj. inhibicijo impulzivnega vedenja. Novej-
še raziskave so odkrile, da se sposobnost inhibicije impulzivnega neustre-
znega odzivanja razvija relativno počasi in doseže polni razvoj šele v pozni
adolescenci ali zgodnji odrasli dobi. Razumevanje nevroloških mehaniz-
mov, ki so v osnovi samokontrole, kot tudi razvoj strategij ter metod za nje-
no vzpostavljanje sta zaradi izjemno velikega pomena te življenjske sposob-
nosti v ospredju prizadevanj številnih raziskovalcev z različnih področij
(kognitivnih nevroznanstvenikov, kognitivnih psihologov, specialnih pe-
dagogov ipd.) kot tudi praktikov.
IZOBRAŽEVANJE JE POMEMBEN DEJAVNIK RAZVOJA IN IZ-
BOLJŠANJA KOGNITIVNIH FUNKCIJ: Edukacija v pomembni meri pri-
74
