Page 70 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes 31
P. 70
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju danes
redovala psihologija. Psihologija je obravnavala tudi učne težave na pod-
ročjih branja, računanja in pisanja.
V drugi fazi se razvijata povezovanje in sodelovanje med nevrozna-
nostjo in različnimi smermi v psihologiji (kognitivni, afektivni in razvoj-
ni), in sicer v smeri nastanka kognitivne nevroznanosti. Med psihologijo in
nevroznanostjo je obojestransko vplivanje: psihologija ↔ nevroznanost. V
ospredju so nevrološki korelati branja in računanja ter učnih težav na obeh
področjih kot tudi drugih kognitivnih funkcij, kot so pozornost, spomin
in izvršilne funkcije.
Za tretjo fazo je značilno povezovanje psihologije, nevroznanosti in
edukacije ter tudi iskanje možnosti, da nevroznanost neposredno informi-
ra edukacijo, kot tudi posredovanje informacij v obratni smeri, pri čemer
obstaja določena mera skepticizma o tej možnosti: edukacija ← psihologi-
ja ↔ nevroznanost. Raziskave s slikanjem možganov so že v zgodnjem ra-
zvoju usmerjene v identificiranje nenormalnih struktur in vzorcev aktiva-
cije, ki napovedujejo učne težave, npr. disleksijo, diskalkulijo ipd., ki pa jih
ni mogoče odkriti z drugimi testi, kot so psihološki oz. vedenjski pristopi.
Z nevroznanstvenimi raziskavami je možno odkriti tudi razlike v razvoju
jezika in mišljenja ter socialno-emocionalnega razvoja. Pospešeno se raz-
vijajo tudi računalniški modeli, bodisi za razumevanje kognitivnih meha-
nizmov učenja ali kot poučevalno oz. intervencijsko sredstvo pri učnih te-
žavah, npr. za branje, računanje, delovni spomin, samoregulacijo ipd.
Področje znanosti UME oz. nevroedukacije pri raziskovanju ter
ustvarjanju znanja zahteva tesno sodelovanje in komunikacijo med razi-
skovalci različnih disciplin ter raziskovalci in praktiki. Pri tem je zelo po-
membno, da gre za recipročne povezave med vsemi področji. To pa pomeni,
da so potrebni strokovnjaki in raziskovalci, ki dobro poznajo vsa področ-
ja in med njimi zgradijo most. Howard Gardner, eden od pomembnih raz-
iskovalcev na področju kognitivne znanosti, ki je znan po teoriji multiple
inteligentnosti, je »predlagal poseben poklicni profil 'nevroedukatorjev'«
(Sheridan idr., 2005). Nevroedukatorji ali raziskovalci UME so nevroznan-
stveniki in psihologi, ki poznajo področje izobraževanja (učenja in pou-
čevanja), ter učitelji, ki so educirani tudi s področja nevroznanosti. Danes
v svetu že obstaja nekaj dodiplomskih in podiplomskih študijskih pro-
gramov za področje MBE, npr. Harvard Graduate School of Education in
Stanford Graduate School of Education. Howard-Jones, priznani ekspert s
področja znanosti UME z univerze v Bristolu, poudarja, da je pomemben
cilj edukacije 21. stoletja razviti učinkovite procese, s katerimi bo nevrozna-
70
redovala psihologija. Psihologija je obravnavala tudi učne težave na pod-
ročjih branja, računanja in pisanja.
V drugi fazi se razvijata povezovanje in sodelovanje med nevrozna-
nostjo in različnimi smermi v psihologiji (kognitivni, afektivni in razvoj-
ni), in sicer v smeri nastanka kognitivne nevroznanosti. Med psihologijo in
nevroznanostjo je obojestransko vplivanje: psihologija ↔ nevroznanost. V
ospredju so nevrološki korelati branja in računanja ter učnih težav na obeh
področjih kot tudi drugih kognitivnih funkcij, kot so pozornost, spomin
in izvršilne funkcije.
Za tretjo fazo je značilno povezovanje psihologije, nevroznanosti in
edukacije ter tudi iskanje možnosti, da nevroznanost neposredno informi-
ra edukacijo, kot tudi posredovanje informacij v obratni smeri, pri čemer
obstaja določena mera skepticizma o tej možnosti: edukacija ← psihologi-
ja ↔ nevroznanost. Raziskave s slikanjem možganov so že v zgodnjem ra-
zvoju usmerjene v identificiranje nenormalnih struktur in vzorcev aktiva-
cije, ki napovedujejo učne težave, npr. disleksijo, diskalkulijo ipd., ki pa jih
ni mogoče odkriti z drugimi testi, kot so psihološki oz. vedenjski pristopi.
Z nevroznanstvenimi raziskavami je možno odkriti tudi razlike v razvoju
jezika in mišljenja ter socialno-emocionalnega razvoja. Pospešeno se raz-
vijajo tudi računalniški modeli, bodisi za razumevanje kognitivnih meha-
nizmov učenja ali kot poučevalno oz. intervencijsko sredstvo pri učnih te-
žavah, npr. za branje, računanje, delovni spomin, samoregulacijo ipd.
Področje znanosti UME oz. nevroedukacije pri raziskovanju ter
ustvarjanju znanja zahteva tesno sodelovanje in komunikacijo med razi-
skovalci različnih disciplin ter raziskovalci in praktiki. Pri tem je zelo po-
membno, da gre za recipročne povezave med vsemi področji. To pa pomeni,
da so potrebni strokovnjaki in raziskovalci, ki dobro poznajo vsa področ-
ja in med njimi zgradijo most. Howard Gardner, eden od pomembnih raz-
iskovalcev na področju kognitivne znanosti, ki je znan po teoriji multiple
inteligentnosti, je »predlagal poseben poklicni profil 'nevroedukatorjev'«
(Sheridan idr., 2005). Nevroedukatorji ali raziskovalci UME so nevroznan-
stveniki in psihologi, ki poznajo področje izobraževanja (učenja in pou-
čevanja), ter učitelji, ki so educirani tudi s področja nevroznanosti. Danes
v svetu že obstaja nekaj dodiplomskih in podiplomskih študijskih pro-
gramov za področje MBE, npr. Harvard Graduate School of Education in
Stanford Graduate School of Education. Howard-Jones, priznani ekspert s
področja znanosti UME z univerze v Bristolu, poudarja, da je pomemben
cilj edukacije 21. stoletja razviti učinkovite procese, s katerimi bo nevrozna-
70
