Page 76 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes 31

r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju danes

vedimo nekaj primerov nevromitov, s katerimi se neredko srečujemo tudi
v šolski praksi:

− posamezni deli možganov delujejo neodvisno drug od drugega;
− leva in desna hemisfera sta neodvisna sistema za učenje – ločimo

levo- in desnohemisferne posameznike;
− jezikovne sposobnosti so locirane v levi hemisferi in prostorske

sposobnosti v desni;
− ločimo vidni, slušni in kinestetični učni stil;
− možganov ni mogoče spremeniti;
− nevronov ni mogoče nadomestiti;
− ljudje uporabljajo samo 10 % svojih možganov;
− vse, kar je pomembno, je naučeno do 3. leta;
− obstajajo kritična obdobja za učenje;
− možgani imajo neomejene kapacitete;
− učenje je neodvisno od čustev in socialnega okolja;
− pri kompleksnem učenju memoriranje ni potrebno.

Howard-Jones je opravil doslej najobsežnejšo mednarodno raziskavo
(nevro)mitov s področja edukacije, v kateri je sodelovalo 5 držav (Howard-
-Jones, 2014).

Implementacija edukacijske nevroznanosti
v vzgojno-izobraževalni program
V našem prostoru edukacijska nevroznanost ali znanost um, možgani,
edukacija (UME) še ni ustrezno reprezentirana in raziskovana, čeprav je
trenutno v svetu ena najperspektivnejših in hitro razvijajočih se na pod-
ročjih teorije, raziskovalne dejavnosti, prakse in edukacijske politike. Tudi
evropska izobraževalna politika v OECD (2002, 2007, 2010) podpira podro-
čje nevroznanosti in edukacije.
Nova znanost, edukacijska nevroznanost, lahko kot transdisciplinar-
na veda odgovori na mnoga vprašanja, povezana z razvojem vzgojno-izo-
braževalnih sistemov in kvalitete izobraževanja v sodobni družbi. V letu
2013 je bil izdelan akcijski načrt1, namenjen implementaciji edukacijske

1 Tancig, S. (2013). Nevroedukacija – dejstva in nevromiti v učenju in pouče-
vanju. Prijavna vloga za financiranje stroškov raziskovalnih in umetniških

76