Page 65 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes 31
P. 65
Implementacija in integracija edukacijske
nevroznanosti v študijske programe
in raziskave na pedagoškem področju
v našem prostoru
Simona Tancig
Nevroznanost in nevrokonstruktivizem
Za razumevanje edukacijske nevroznanosti ali novega znanstvenega pod-
ročja um, možgani in edukacija (UME, Mind, Brain, Education – MBE)
je pomembno poznavanje nekaterih osnovnih paradigmatskih okvirov
nevroznanosti.
Redukcionizem in determinizem
Kritiki nevroznanosti opozarjajo na nevarnost redukcionističnega in de-
terminističnega pogleda na vlogo možganov ali biološke osnove človeko-
vega vedenja in kognicije (The Royal Society, 2011). Značilnost redukcioni-
stičnega razumevanja je pretirano poudarjanje vloge možganov na račun
celostnega (holističnega) pogleda na človeka kot biopsihosocialnega bitja.
Kompleksne sisteme, kot sta človekova um in vedenje, lahko brez dvoma
bolje razumemo z raziskovanjem in analizo njihovih posameznih kompo-
nent, pri tem pa razumevanja posamezne komponente ne smemo enačiti s
samim kompleksnim sistemom. To je značilna napaka redukcionizma. Iz-
jemen napredek nevroznanosti in genetike, odkrivanje molekularne, celič-
ne in živčne osnove človekovega uma, kognicije, emocij in vedenja nas prib-
liža odgovorom na številna vprašanja, ki so jih postavljale vede o človeku.
S tem pa se povečuje nevarnost enačenja razumevanja celote z razumeva-
njem posameznih delov in izgubljanje pogleda na celostno sliko komple-
ksnega sistema, v katerem delujejo geni in nevroni. Te sisteme označujejo
65
nevroznanosti v študijske programe
in raziskave na pedagoškem področju
v našem prostoru
Simona Tancig
Nevroznanost in nevrokonstruktivizem
Za razumevanje edukacijske nevroznanosti ali novega znanstvenega pod-
ročja um, možgani in edukacija (UME, Mind, Brain, Education – MBE)
je pomembno poznavanje nekaterih osnovnih paradigmatskih okvirov
nevroznanosti.
Redukcionizem in determinizem
Kritiki nevroznanosti opozarjajo na nevarnost redukcionističnega in de-
terminističnega pogleda na vlogo možganov ali biološke osnove človeko-
vega vedenja in kognicije (The Royal Society, 2011). Značilnost redukcioni-
stičnega razumevanja je pretirano poudarjanje vloge možganov na račun
celostnega (holističnega) pogleda na človeka kot biopsihosocialnega bitja.
Kompleksne sisteme, kot sta človekova um in vedenje, lahko brez dvoma
bolje razumemo z raziskovanjem in analizo njihovih posameznih kompo-
nent, pri tem pa razumevanja posamezne komponente ne smemo enačiti s
samim kompleksnim sistemom. To je značilna napaka redukcionizma. Iz-
jemen napredek nevroznanosti in genetike, odkrivanje molekularne, celič-
ne in živčne osnove človekovega uma, kognicije, emocij in vedenja nas prib-
liža odgovorom na številna vprašanja, ki so jih postavljale vede o človeku.
S tem pa se povečuje nevarnost enačenja razumevanja celote z razumeva-
njem posameznih delov in izgubljanje pogleda na celostno sliko komple-
ksnega sistema, v katerem delujejo geni in nevroni. Te sisteme označujejo
65
