Page 43 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes 31
P. 43
model inter nacionalizacije visokega šolstva na nizozemskem
univerz uporabnih znanosti (v nizozemščini Vereniging Hogescholen) v za-
četku leta 2014 objavili skupno Vizijo internacionalizacije. Med ukrepi za
dosego tega cilja v dokumentu najbolj izstopa ponovna uvedba nacionalne-
ga programa štipendiranja mednarodne mobilnosti, ki je naklonjen priva-
bljanju najboljših tujih študentov izven držav EGP kot tudi odhodu doma-
čih študentov v tujino (VSNU in Vereniging Hogescholen, 2014).
Kmalu po objavi dokumenta je ministrica za izobraževanje, kulturo in
znanost v vladni viziji pobudi po ponovni vzpostavitvi programa štipendi-
ranja ugodila (Into the world: Letter on the government’s vision on the inter-
national dimension of higher education and VET, 2014); čeprav je vladni do-
kument izpostavil tudi nekatere druge ukrepe, sta intervjuvanca poudarila
sledeče: »/M/obilnost je v središču vladnih prizadevanj – mislim, da je ok-
rog 80 odstotkov besedila dejansko o mobilnosti, predvsem o dohodni /…/,
še posebej o študentih, ki plačujejo šolnine. /…/ /Poleg tega/ sta imeli krov-
ni združenji /…/ velik vpliv na besedilo« (Intervju 1, 30. 5. 2016), zato gre »za
gibanje ‘od spodaj navzgor’, namesto da bi imelo ministrstvo dejansko svo-
jo vizijo glede strateških ciljev internacionalizacije« (Intervju 3; 3. 6. 2016).
V sredini leta 2015 je bil sprejet tudi strateški program za visokošolsko
izobraževanje in raziskovanje za prihodnje desetletje, ki je vprašanju in-
ternacionalizacije namenil manj pozornosti, a obenem ponovno izpostavil
pomen mednarodnih študentov kot »resnične dodane vrednosti za izobra-
ževanje in nizozemsko ekonomijo znanja« (The Value of Knowledge: Strate-
gic Agenda for Higher Education and Research 2015–2025: 12).
Internacionalizacija na institucionalni ravni visokega šolstva
Izvajanje politik internacionalizacije na institucionalni ravni je preučeva-
la nizozemska organizacija za internacionalizacijo izobraževanja NUFFIC
(van Gaalen idr., 2014). Študija, v kateri je sodelovala večina (91% oz. 46) ni-
zozemskih visokošolskih zavodov, je ugotovila, da jih ima več kot tri četr-
tine (skoraj 76%) na centralni ravni bodisi oblikovan poseben načrt inter-
nacionalizacije bodisi si prizadevajo, da ga razvijejo v bližnji prihodnosti.
Na sedmih (15%) institucijah vključujejo politike internacionalizacije znot-
raj splošnih institucionalnih načrtov, zgolj štiri (9%) izmed njih posebnih
politik internacionalizacije na centralni ravni niso oblikovale (prav tam).
Univerza Twente je npr. sprejela strategijo internacionalizacije 2020:
Educating the Global Citizen kot del strateškega dokumenta Vision 2020. V
njem si je zadala cilj, da se bodo (z izjemo nekaterih) vsi dodiplomski pro-
grami do leta 2020 poučevali v angleškem jeziku; ker že sedaj v angleščini
43
univerz uporabnih znanosti (v nizozemščini Vereniging Hogescholen) v za-
četku leta 2014 objavili skupno Vizijo internacionalizacije. Med ukrepi za
dosego tega cilja v dokumentu najbolj izstopa ponovna uvedba nacionalne-
ga programa štipendiranja mednarodne mobilnosti, ki je naklonjen priva-
bljanju najboljših tujih študentov izven držav EGP kot tudi odhodu doma-
čih študentov v tujino (VSNU in Vereniging Hogescholen, 2014).
Kmalu po objavi dokumenta je ministrica za izobraževanje, kulturo in
znanost v vladni viziji pobudi po ponovni vzpostavitvi programa štipendi-
ranja ugodila (Into the world: Letter on the government’s vision on the inter-
national dimension of higher education and VET, 2014); čeprav je vladni do-
kument izpostavil tudi nekatere druge ukrepe, sta intervjuvanca poudarila
sledeče: »/M/obilnost je v središču vladnih prizadevanj – mislim, da je ok-
rog 80 odstotkov besedila dejansko o mobilnosti, predvsem o dohodni /…/,
še posebej o študentih, ki plačujejo šolnine. /…/ /Poleg tega/ sta imeli krov-
ni združenji /…/ velik vpliv na besedilo« (Intervju 1, 30. 5. 2016), zato gre »za
gibanje ‘od spodaj navzgor’, namesto da bi imelo ministrstvo dejansko svo-
jo vizijo glede strateških ciljev internacionalizacije« (Intervju 3; 3. 6. 2016).
V sredini leta 2015 je bil sprejet tudi strateški program za visokošolsko
izobraževanje in raziskovanje za prihodnje desetletje, ki je vprašanju in-
ternacionalizacije namenil manj pozornosti, a obenem ponovno izpostavil
pomen mednarodnih študentov kot »resnične dodane vrednosti za izobra-
ževanje in nizozemsko ekonomijo znanja« (The Value of Knowledge: Strate-
gic Agenda for Higher Education and Research 2015–2025: 12).
Internacionalizacija na institucionalni ravni visokega šolstva
Izvajanje politik internacionalizacije na institucionalni ravni je preučeva-
la nizozemska organizacija za internacionalizacijo izobraževanja NUFFIC
(van Gaalen idr., 2014). Študija, v kateri je sodelovala večina (91% oz. 46) ni-
zozemskih visokošolskih zavodov, je ugotovila, da jih ima več kot tri četr-
tine (skoraj 76%) na centralni ravni bodisi oblikovan poseben načrt inter-
nacionalizacije bodisi si prizadevajo, da ga razvijejo v bližnji prihodnosti.
Na sedmih (15%) institucijah vključujejo politike internacionalizacije znot-
raj splošnih institucionalnih načrtov, zgolj štiri (9%) izmed njih posebnih
politik internacionalizacije na centralni ravni niso oblikovale (prav tam).
Univerza Twente je npr. sprejela strategijo internacionalizacije 2020:
Educating the Global Citizen kot del strateškega dokumenta Vision 2020. V
njem si je zadala cilj, da se bodo (z izjemo nekaterih) vsi dodiplomski pro-
grami do leta 2020 poučevali v angleškem jeziku; ker že sedaj v angleščini
43
