Page 40 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes 31
P. 40
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju danes
Kritična analiza pisnih virov, tj. teoretske literature, nedavnih študij,
institucionalnih, nacionalnih in nadnacionalnih strateških dokumentov
(npr. strategije, zakonodaja, programi, dokumentacija bolonjskega proce-
sa in Evropske komisije), je nadgrajena s kvantitativnimi in kvalitativnimi
dokazi, ki vključujejo podatke iz statističnih podatkovnih baz1 in izsledkov
intervjujev z različnimi nizozemskimi deležniki na področju internacio-
nalizacije visokega šolstva, ki so bili izvedeni tekom študijskega obiska na
Centru za študije visokošolskih politik (CHEPS) na Univerzi Twente.
Opredelitev internacionalizacije visokega šolstva
Ker se je v zadnjih desetletjih internacionalizacija visokega šolstva razvi-
la v številne oblike in pomene, je postalo pomembno iskanje odgovorov na
konceptualno vprašanje, kaj internacionalizacija visokega šolstva pravza-
prav pomeni. Med raziskovalci visokega šolstva se je zanimanje za njeno
opredelitev pričelo krepiti v začetku devetdesetih let, ko so se pojavile sis-
tematičnejše opredelitve, povezane z glavnimi funkcijami visokega šolstva
(de Wit, 2002; Knight, 2008).
Danes je v teoretskih razpravah široko uveljavljena definicija inter-
nacionalizacije visokega šolstva, ki jo je oblikovala Jane Knight; avtorica
jo opredeli kot »proces integracije mednarodne, medkulturne in global-
ne razsežnosti v namenske funkcije (poučevanje, raziskovanje, storitve) in
izvajanje visokega šolstva na institucionalni in nacionalni ravni« (Knight,
2008: xi). Vendar pa naj bi internacionalizacija danes odražala precej ozek
in splošen krovni izraz, zato so avtorji nedavne študije Evropskega parla-
menta (de Wit idr., 2015) pozvali k nadgradnji doslej uveljavljene definicije.
Ti so jo opredelili kot »nameren proces integracije mednarodne, medkul-
turne ali globalne razsežnosti v namen, funkcije in izvajanje postsekundar-
nega izobraževanja, da bi izboljšali kakovost izobraževanja in raziskova-
nja za vse študente in osebje in da bi pomembno prispevali k družbi« (prav
tam: 281). Definicija odraža zavedanje, da naj bi z osredotočanjem na in-
ternacionalizacijo kurikula in učne izide uresničevali internacionalizacijo
za vse in ne le za mobilno manjšino, s čimer naj bi postala inkluzivnejša in
manj elitistična ter bi zato obenem prispevala tudi k večji kakovosti visoko-
šolskega izobraževanja in raziskovanja (prav tam).
1 Zaradi celovitega pregleda stanja na področju mobilnosti prispevek povzema kvan-
titativne podatke s spletne strani nizozemske organizacije za internacionalizacijo
izobraževanja NUFFIC; glej https://www.nuffic.nl/english/internationalisation/mo-
bility-statistics.
40
Kritična analiza pisnih virov, tj. teoretske literature, nedavnih študij,
institucionalnih, nacionalnih in nadnacionalnih strateških dokumentov
(npr. strategije, zakonodaja, programi, dokumentacija bolonjskega proce-
sa in Evropske komisije), je nadgrajena s kvantitativnimi in kvalitativnimi
dokazi, ki vključujejo podatke iz statističnih podatkovnih baz1 in izsledkov
intervjujev z različnimi nizozemskimi deležniki na področju internacio-
nalizacije visokega šolstva, ki so bili izvedeni tekom študijskega obiska na
Centru za študije visokošolskih politik (CHEPS) na Univerzi Twente.
Opredelitev internacionalizacije visokega šolstva
Ker se je v zadnjih desetletjih internacionalizacija visokega šolstva razvi-
la v številne oblike in pomene, je postalo pomembno iskanje odgovorov na
konceptualno vprašanje, kaj internacionalizacija visokega šolstva pravza-
prav pomeni. Med raziskovalci visokega šolstva se je zanimanje za njeno
opredelitev pričelo krepiti v začetku devetdesetih let, ko so se pojavile sis-
tematičnejše opredelitve, povezane z glavnimi funkcijami visokega šolstva
(de Wit, 2002; Knight, 2008).
Danes je v teoretskih razpravah široko uveljavljena definicija inter-
nacionalizacije visokega šolstva, ki jo je oblikovala Jane Knight; avtorica
jo opredeli kot »proces integracije mednarodne, medkulturne in global-
ne razsežnosti v namenske funkcije (poučevanje, raziskovanje, storitve) in
izvajanje visokega šolstva na institucionalni in nacionalni ravni« (Knight,
2008: xi). Vendar pa naj bi internacionalizacija danes odražala precej ozek
in splošen krovni izraz, zato so avtorji nedavne študije Evropskega parla-
menta (de Wit idr., 2015) pozvali k nadgradnji doslej uveljavljene definicije.
Ti so jo opredelili kot »nameren proces integracije mednarodne, medkul-
turne ali globalne razsežnosti v namen, funkcije in izvajanje postsekundar-
nega izobraževanja, da bi izboljšali kakovost izobraževanja in raziskova-
nja za vse študente in osebje in da bi pomembno prispevali k družbi« (prav
tam: 281). Definicija odraža zavedanje, da naj bi z osredotočanjem na in-
ternacionalizacijo kurikula in učne izide uresničevali internacionalizacijo
za vse in ne le za mobilno manjšino, s čimer naj bi postala inkluzivnejša in
manj elitistična ter bi zato obenem prispevala tudi k večji kakovosti visoko-
šolskega izobraževanja in raziskovanja (prav tam).
1 Zaradi celovitega pregleda stanja na področju mobilnosti prispevek povzema kvan-
titativne podatke s spletne strani nizozemske organizacije za internacionalizacijo
izobraževanja NUFFIC; glej https://www.nuffic.nl/english/internationalisation/mo-
bility-statistics.
40
