Page 45 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes 31
P. 45
model inter nacionalizacije visokega šolstva na nizozemskem
narodnih študentov (oz. 11.4 % celotne študentske populacije). Nemčija še
naprej ostaja država z največjim, nekoliko manj kot tretjinskim deležem
mednarodnih študentov v okviru mobilnosti za študij (22.189), sledijo Ki-
tajska (4.347), Italija (3.347), Belgija (2.976) in Združeno kraljestvo (2.778).5
Precej nižji pa je delež domačih študentov, vpisanih v terciarno izobraže-
vanje v tujini, saj jih je bilo v študijskem letu 2014/15 vključenih le nekoli-
ko več kot 13.600, kar predstavlja zgolj 2,0 % celotne študentske populacije.
V tem študijskem letu so se najpogosteje odločali za študij v Belgiji (3.800),
Združenem kraljestvu (3.326), ZDA (1.972), Nemčiji (774) in Franciji (498).6
V okviru programa kratkoročne mobilnosti Erasmus pa je bilo v štu-
dijskem letu 2013/14 na študijski izmenjavi ali praksi na Nizozemskem
skupno 10.551 študentov iz 32 evropskih držav, največ iz Španije (1.477),
Francije (1.377), Nemčije (1.249), Italije (893) in Združenega kraljestva (749).
Po drugi strani je na tovrstno izmenjavo v tujino v tem letu odšlo 10.638
domačih študentov, največ v Združeno kraljestvo (1.689), Španijo (1.680),
Nemčijo (1.347), Francijo (804) in na Švedsko (739).7
Za Nizozemsko je tako značilno precej neuravnoteženo razmerje
med prihajajočimi in odhajajočimi študenti v okviru mobilnosti za študij
(podobno velja tudi za številne druge članice OECD, npr. Združeno kra-
ljestvo), medtem ko je njihov delež na področju kratkoročne mobilnosti
precej bolj uravnotežen.
Primerjalni kontekst: Slovenija in Nizozemska
Ker se je z vključitvijo držav v bolonjski proces povečala potreba po spre-
mljanju visokošolskega razvoja v različnih državah EVP, prispevek primer-
jalno razširja nizozemski model internacionalizacije na slovenski kontekst.
Za razliko od Nizozemske, kjer je internacionalizacija visokega šolstva
že v devetdesetih letih postala strateški proces (de Wit, 2002), smo v Slove-
niji šele v zadnjem času priča načrtnejšemu razvoju politik in strategij in-
ternacionalizacije na nacionalni ter institucionalni ravni visokega šolstva.
Čeprav naj bi pristojno ministrstvo v sodelovanju z visokošolskimi delež-
5 Za več podatkov o prihajajočih študentih v okviru mobilnosti za študij glej https://
www.nuffic.nl/english/internationalisation/mobility-statistics/incoming-degree-
-mobility/countries-of-origin.
6 Za več podatkov o odhajajočih študentih v okviru mobilnosti za študij glej https://
w w w.nu f f ic .n l /eng l ish /i nter nat iona l is at ion /mobi l it y-st at ist ic s/out goi ng-deg ree-
-mobility/outgoing-degree-mobility.
7 Za več podatkov o kreditni mobilnosti glej https://www.nuffic.nl/en/internationali-
sation/mobility-statistics/cred-mobility/erasmus-plus-student-mobility.
45
narodnih študentov (oz. 11.4 % celotne študentske populacije). Nemčija še
naprej ostaja država z največjim, nekoliko manj kot tretjinskim deležem
mednarodnih študentov v okviru mobilnosti za študij (22.189), sledijo Ki-
tajska (4.347), Italija (3.347), Belgija (2.976) in Združeno kraljestvo (2.778).5
Precej nižji pa je delež domačih študentov, vpisanih v terciarno izobraže-
vanje v tujini, saj jih je bilo v študijskem letu 2014/15 vključenih le nekoli-
ko več kot 13.600, kar predstavlja zgolj 2,0 % celotne študentske populacije.
V tem študijskem letu so se najpogosteje odločali za študij v Belgiji (3.800),
Združenem kraljestvu (3.326), ZDA (1.972), Nemčiji (774) in Franciji (498).6
V okviru programa kratkoročne mobilnosti Erasmus pa je bilo v štu-
dijskem letu 2013/14 na študijski izmenjavi ali praksi na Nizozemskem
skupno 10.551 študentov iz 32 evropskih držav, največ iz Španije (1.477),
Francije (1.377), Nemčije (1.249), Italije (893) in Združenega kraljestva (749).
Po drugi strani je na tovrstno izmenjavo v tujino v tem letu odšlo 10.638
domačih študentov, največ v Združeno kraljestvo (1.689), Španijo (1.680),
Nemčijo (1.347), Francijo (804) in na Švedsko (739).7
Za Nizozemsko je tako značilno precej neuravnoteženo razmerje
med prihajajočimi in odhajajočimi študenti v okviru mobilnosti za študij
(podobno velja tudi za številne druge članice OECD, npr. Združeno kra-
ljestvo), medtem ko je njihov delež na področju kratkoročne mobilnosti
precej bolj uravnotežen.
Primerjalni kontekst: Slovenija in Nizozemska
Ker se je z vključitvijo držav v bolonjski proces povečala potreba po spre-
mljanju visokošolskega razvoja v različnih državah EVP, prispevek primer-
jalno razširja nizozemski model internacionalizacije na slovenski kontekst.
Za razliko od Nizozemske, kjer je internacionalizacija visokega šolstva
že v devetdesetih letih postala strateški proces (de Wit, 2002), smo v Slove-
niji šele v zadnjem času priča načrtnejšemu razvoju politik in strategij in-
ternacionalizacije na nacionalni ter institucionalni ravni visokega šolstva.
Čeprav naj bi pristojno ministrstvo v sodelovanju z visokošolskimi delež-
5 Za več podatkov o prihajajočih študentih v okviru mobilnosti za študij glej https://
www.nuffic.nl/english/internationalisation/mobility-statistics/incoming-degree-
-mobility/countries-of-origin.
6 Za več podatkov o odhajajočih študentih v okviru mobilnosti za študij glej https://
w w w.nu f f ic .n l /eng l ish /i nter nat iona l is at ion /mobi l it y-st at ist ic s/out goi ng-deg ree-
-mobility/outgoing-degree-mobility.
7 Za več podatkov o kreditni mobilnosti glej https://www.nuffic.nl/en/internationali-
sation/mobility-statistics/cred-mobility/erasmus-plus-student-mobility.
45
