Page 47 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes 31
P. 47
model inter nacionalizacije visokega šolstva na nizozemskem
Ker se v Sloveniji internacionalizacija pogosto razume skladno s har-
monizacijo in modernizacijo visokega šolstva (Zgaga idr., 2013), lahko v
tem smislu govorimo o ad hoc oz. reaktivnem pristopu, ki se je uveljavil kot
posledica odziva nacionalnih politik na nadnacionalne (evropske) trende
(npr. Leuvenski komunike, 2009; Evropska komisija, 2013).
Vendar pa je Slovenija od začrtanih ciljev še vedno občutno oddalje-
na, kar v nadaljevanju dokazuje tudi primerjava gibanj na področju mobil-
nosti študentov.
Primerjalna analiza gibanj na področju mobilnosti študentov
Tudi v Sloveniji je mobilnost prednostna dejavnost, ki naj bi prispevala
k večji internacionalizaciji slovenskega visokega šolstva (Strategija 2016–
2020). Čeprav naj bi bila do leta 2020 za časa študija mobilna vsaj ena peti-
na slovenskih študentov, na visokošolskih zavodih pa naj bi bil delež tujih
študentov vsaj 10-odstoten (ReNPVŠ 2011–2020), se zdi, da je zadani cilj še
vedno precej nedosegljiv.
Delež prihajajočih študentov v okviru mobilnosti za študij vseskozi
narašča in je v študijskem letu 2014/15 znašal 4,2 % (Pregled stanja, 2016),
kar pa je precej manj kot na Nizozemskem, kjer njihov delež presega dese-
tino celotne študentske populacije. Precej nizek je tudi delež odhajajočih
študentov, vključenih v študijske programe za pridobitev izobrazbe v tujini
(3.4 %), ki pa npr. presega nizozemsko povprečje za leto 2013/14 (2,0 %). V
okviru kreditne mobilnosti (študij ali praksa) število prihajajočih in odha-
jajočih študentov prav tako iz leta v leto narašča; v študijskem letu 2014/15
je bil tako delež odhajajočih študentov 2,9-odstoten (od tega 2,7 % v okvi-
ru programa Erasmus), delež odhajajočih pa 3,4-odstoten (od tega 2,5 % v
okviru programa Erasmus) (Pregled stanja, 2016).
Za razliko od Nizozemske je tako za Slovenijo značilno sicer nizko,
vendar precej uravnoteženo razmerje med številom prihajajočih in odha-
jajočih študentov tako na področju mobilnosti za študij kot tudi v okviru
kreditne mobilnosti.
47
Ker se v Sloveniji internacionalizacija pogosto razume skladno s har-
monizacijo in modernizacijo visokega šolstva (Zgaga idr., 2013), lahko v
tem smislu govorimo o ad hoc oz. reaktivnem pristopu, ki se je uveljavil kot
posledica odziva nacionalnih politik na nadnacionalne (evropske) trende
(npr. Leuvenski komunike, 2009; Evropska komisija, 2013).
Vendar pa je Slovenija od začrtanih ciljev še vedno občutno oddalje-
na, kar v nadaljevanju dokazuje tudi primerjava gibanj na področju mobil-
nosti študentov.
Primerjalna analiza gibanj na področju mobilnosti študentov
Tudi v Sloveniji je mobilnost prednostna dejavnost, ki naj bi prispevala
k večji internacionalizaciji slovenskega visokega šolstva (Strategija 2016–
2020). Čeprav naj bi bila do leta 2020 za časa študija mobilna vsaj ena peti-
na slovenskih študentov, na visokošolskih zavodih pa naj bi bil delež tujih
študentov vsaj 10-odstoten (ReNPVŠ 2011–2020), se zdi, da je zadani cilj še
vedno precej nedosegljiv.
Delež prihajajočih študentov v okviru mobilnosti za študij vseskozi
narašča in je v študijskem letu 2014/15 znašal 4,2 % (Pregled stanja, 2016),
kar pa je precej manj kot na Nizozemskem, kjer njihov delež presega dese-
tino celotne študentske populacije. Precej nizek je tudi delež odhajajočih
študentov, vključenih v študijske programe za pridobitev izobrazbe v tujini
(3.4 %), ki pa npr. presega nizozemsko povprečje za leto 2013/14 (2,0 %). V
okviru kreditne mobilnosti (študij ali praksa) število prihajajočih in odha-
jajočih študentov prav tako iz leta v leto narašča; v študijskem letu 2014/15
je bil tako delež odhajajočih študentov 2,9-odstoten (od tega 2,7 % v okvi-
ru programa Erasmus), delež odhajajočih pa 3,4-odstoten (od tega 2,5 % v
okviru programa Erasmus) (Pregled stanja, 2016).
Za razliko od Nizozemske je tako za Slovenijo značilno sicer nizko,
vendar precej uravnoteženo razmerje med številom prihajajočih in odha-
jajočih študentov tako na področju mobilnosti za študij kot tudi v okviru
kreditne mobilnosti.
47
