Page 48 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes 31
P. 48
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju danes
Zaključek
Če povzamemo: internacionalizacija visokega šolstva je nedvomno pogo-
jena z geopolitičnimi, ekonomskimi, zgodovinskimi in družbeno-kultur-
nimi dejavniki, ki pomembno vplivajo na smer njenega razvoja. Čeprav se
v potekajočih diskusijah vse bolj poudarja preplet med njenimi globalnimi
in lokalnimi vidiki (Rumbley in Altbach, 2016), je zaradi njene kompleksne
narave potrebno upoštevati raznolike globalne, regionalne, nacionalne in
institucionalne kontekste, znotraj katerih se danes spodbuja razvoj dejav-
nosti, kot tudi politike in strategije visokošolske internacionalizacije (glej
npr. Zgaga idr., 2013; de Wit idr., 2015).
Že sama definicija internacionalizacije visokega šolstva (vprašanje,
kaj), ki jo je prispevala študija Evropskega parlamenta (de Wit idr., 2015),
npr. utemeljuje, da naj bi z internacionalizacijo kurikula, tj. z vključitvi-
jo »mednarodnih, medkulturnih in/ali globalnih dimenzij v vsebino kuri-
kula, kot tudi učnih izidov, ocenjevalnih nalog, učnih metod in podpornih
storitev programa študija« (Leask, 2015: 10), prispevali k večji kakovosti vi-
sokošolskega izobraževanja. Vendar pa gre za dejavnost, ki je prisotnejša v
okviru mednarodno naravnanih študijskih programov (npr. mednarodno
poslovanje, strojništvo), kar je upoštevala tudi Univerza Twente, ki si je v
viziji sicer zadala cilj, da se bodo do leta 2020 vsi dodiplomski programi po-
učevali v angleškem jeziku, vendar z izjemo programov izobraževanja uči-
teljev in tehnične medicine. Ker je torej vsebina študijskega programa od-
ločilnega pomena za določanje ustreznih mednarodnih in medkulturnih
kompetenc diplomantov, je potrebno institucionalne politike in strategije
internacionalizacije (vprašanje kako) prilagoditi ciljem študijskih progra-
mov, ki so si v svojih vsebinah in usmeritvah medsebojno precej različni.
Nenazadnje se število mednarodnih študentov med posameznimi discipli-
nami precej razlikuje, saj se jih glavnina odloča za vpis v študijske pro-
grame v angleškem jeziku na področju specifičnih ved, kar potrjuje tudi
slovenski primer Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, na katero pri-
vabijo precejšnjo večino populacije vseh mednarodnih študentov v državi.
Ker je torej uporaba angleščine za nekatere visokošolske zavode oz.
študijske programe samoumevna izbira, za druge pa nekoliko manj, se v
tej razpravi odraža tudi vprašanje izvajanja študijskih programov v tujem
jeziku, ki je tako na Nizozemskem kot v Sloveniji v zadnjem času prejelo
precejšnjo pozornost, v Sloveniji v razpravah ob zadnjih spremembah vi-
sokošolske zakonodaje, na Nizozemskem pa v okviru zadnjega strateškega
programa visokega šolstva za prihodnje desetletje (The Value of Knowled-
48
Zaključek
Če povzamemo: internacionalizacija visokega šolstva je nedvomno pogo-
jena z geopolitičnimi, ekonomskimi, zgodovinskimi in družbeno-kultur-
nimi dejavniki, ki pomembno vplivajo na smer njenega razvoja. Čeprav se
v potekajočih diskusijah vse bolj poudarja preplet med njenimi globalnimi
in lokalnimi vidiki (Rumbley in Altbach, 2016), je zaradi njene kompleksne
narave potrebno upoštevati raznolike globalne, regionalne, nacionalne in
institucionalne kontekste, znotraj katerih se danes spodbuja razvoj dejav-
nosti, kot tudi politike in strategije visokošolske internacionalizacije (glej
npr. Zgaga idr., 2013; de Wit idr., 2015).
Že sama definicija internacionalizacije visokega šolstva (vprašanje,
kaj), ki jo je prispevala študija Evropskega parlamenta (de Wit idr., 2015),
npr. utemeljuje, da naj bi z internacionalizacijo kurikula, tj. z vključitvi-
jo »mednarodnih, medkulturnih in/ali globalnih dimenzij v vsebino kuri-
kula, kot tudi učnih izidov, ocenjevalnih nalog, učnih metod in podpornih
storitev programa študija« (Leask, 2015: 10), prispevali k večji kakovosti vi-
sokošolskega izobraževanja. Vendar pa gre za dejavnost, ki je prisotnejša v
okviru mednarodno naravnanih študijskih programov (npr. mednarodno
poslovanje, strojništvo), kar je upoštevala tudi Univerza Twente, ki si je v
viziji sicer zadala cilj, da se bodo do leta 2020 vsi dodiplomski programi po-
učevali v angleškem jeziku, vendar z izjemo programov izobraževanja uči-
teljev in tehnične medicine. Ker je torej vsebina študijskega programa od-
ločilnega pomena za določanje ustreznih mednarodnih in medkulturnih
kompetenc diplomantov, je potrebno institucionalne politike in strategije
internacionalizacije (vprašanje kako) prilagoditi ciljem študijskih progra-
mov, ki so si v svojih vsebinah in usmeritvah medsebojno precej različni.
Nenazadnje se število mednarodnih študentov med posameznimi discipli-
nami precej razlikuje, saj se jih glavnina odloča za vpis v študijske pro-
grame v angleškem jeziku na področju specifičnih ved, kar potrjuje tudi
slovenski primer Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, na katero pri-
vabijo precejšnjo večino populacije vseh mednarodnih študentov v državi.
Ker je torej uporaba angleščine za nekatere visokošolske zavode oz.
študijske programe samoumevna izbira, za druge pa nekoliko manj, se v
tej razpravi odraža tudi vprašanje izvajanja študijskih programov v tujem
jeziku, ki je tako na Nizozemskem kot v Sloveniji v zadnjem času prejelo
precejšnjo pozornost, v Sloveniji v razpravah ob zadnjih spremembah vi-
sokošolske zakonodaje, na Nizozemskem pa v okviru zadnjega strateškega
programa visokega šolstva za prihodnje desetletje (The Value of Knowled-
48
