Page 42 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes 31
P. 42
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju danes
jini (Leuvenski komunike, 2009). Pojem internacionalizacija se je tako med
evropskimi oblikovalci visokošolskih politik uveljavil šele leta 2012, ko je
mobilnost postala glavno orodje, ki prispeva k večji internacionalizaciji vi-
sokega šolstva (Bukareštanski komunike, 2012). Leto kasneje je tudi Evrop-
ska komisija v komunikeju Evropsko visokošolsko izobraževanje v svetu dr-
žave članice EU pozvala k razvoju celovitih strategij internacionalizacije na
nacionalni in institucionalni ravni visokega šolstva, ki naj bi se poleg mo-
bilnosti osredotočale tudi na internacionalizacijo doma, digitalno učenje
oz. strateško sodelovanje in krepitev zmogljivosti (Evropska komisija, 2013:
4). Nadnacionalna prizadevanja so tako v vseh državah EVP, torej tudi na
Nizozemskem, spodbudila razvoj nacionalnih in institucionalnih politik
ter strategij internacionalizacije visokega šolstva (de Wit idr., 2015), ki se mu
posvečamo v nadaljevanju prispevka.
Nizozemska: politike internacionalizacije na nacionalni ravni
visokega šolstva
V zadnjih letih je nizozemska vlada v različnih strateških dokumentih pri-
čela izpostavljati cilj, da bo postala ena izmed petih vodilnih na znanju te-
melječih gospodarstev na svetovni ravni, in v skladu s tem izpostavila in-
ternacionalizacijo visokega šolstva kot prednostno področje za dosego tega
cilja. V tej smeri je vlada v sodelovanju z različnimi deležniki v novembru
2013 sprejela akcijski načrt z naslovom Make it in the Netherlands! 2013–
2016, ki je uvedel številne ukrepe, namenjene vključevanju tujih študentov v
izobraževanje in na trg dela na Nizozemskem. Da motivi za internacionali-
zacijo nizozemskega visokega šolstva vse bolj odražajo gospodarske name-
ne, je izpostavil tudi eden izmed intervjuvancev, ki pravi, da
»postajajo ekonomski motivi bolj pomembni od izobraževalnih
in kulturnih motivov za internacionalizacijo, vendar ne na črno-
-bel način. Obstaja mešanica motivov, ki so pomembni, vendar –
če ni dovolj sredstev za internacionalizacijo – lahko ekonomski
motivi postanejo gonilna sila. Glede na dejstvo, da je nizozemska
vlada – tako kot v številnih drugih državah – uvedla polne šol-
nine za ne-EU študente, je to ekonomski motiv. To je razumljivo,
ker zakaj bi davkoplačevalci financirali tovrstno mobilnost.« (In-
tervju 4, 20. 6. 2016)
V odziv na potrebo po konkurenčni prednosti visokošolskega izobra-
ževanja in raziskovanja sta tudi združenji nizozemskih univerz (VSNU) in
42
jini (Leuvenski komunike, 2009). Pojem internacionalizacija se je tako med
evropskimi oblikovalci visokošolskih politik uveljavil šele leta 2012, ko je
mobilnost postala glavno orodje, ki prispeva k večji internacionalizaciji vi-
sokega šolstva (Bukareštanski komunike, 2012). Leto kasneje je tudi Evrop-
ska komisija v komunikeju Evropsko visokošolsko izobraževanje v svetu dr-
žave članice EU pozvala k razvoju celovitih strategij internacionalizacije na
nacionalni in institucionalni ravni visokega šolstva, ki naj bi se poleg mo-
bilnosti osredotočale tudi na internacionalizacijo doma, digitalno učenje
oz. strateško sodelovanje in krepitev zmogljivosti (Evropska komisija, 2013:
4). Nadnacionalna prizadevanja so tako v vseh državah EVP, torej tudi na
Nizozemskem, spodbudila razvoj nacionalnih in institucionalnih politik
ter strategij internacionalizacije visokega šolstva (de Wit idr., 2015), ki se mu
posvečamo v nadaljevanju prispevka.
Nizozemska: politike internacionalizacije na nacionalni ravni
visokega šolstva
V zadnjih letih je nizozemska vlada v različnih strateških dokumentih pri-
čela izpostavljati cilj, da bo postala ena izmed petih vodilnih na znanju te-
melječih gospodarstev na svetovni ravni, in v skladu s tem izpostavila in-
ternacionalizacijo visokega šolstva kot prednostno področje za dosego tega
cilja. V tej smeri je vlada v sodelovanju z različnimi deležniki v novembru
2013 sprejela akcijski načrt z naslovom Make it in the Netherlands! 2013–
2016, ki je uvedel številne ukrepe, namenjene vključevanju tujih študentov v
izobraževanje in na trg dela na Nizozemskem. Da motivi za internacionali-
zacijo nizozemskega visokega šolstva vse bolj odražajo gospodarske name-
ne, je izpostavil tudi eden izmed intervjuvancev, ki pravi, da
»postajajo ekonomski motivi bolj pomembni od izobraževalnih
in kulturnih motivov za internacionalizacijo, vendar ne na črno-
-bel način. Obstaja mešanica motivov, ki so pomembni, vendar –
če ni dovolj sredstev za internacionalizacijo – lahko ekonomski
motivi postanejo gonilna sila. Glede na dejstvo, da je nizozemska
vlada – tako kot v številnih drugih državah – uvedla polne šol-
nine za ne-EU študente, je to ekonomski motiv. To je razumljivo,
ker zakaj bi davkoplačevalci financirali tovrstno mobilnost.« (In-
tervju 4, 20. 6. 2016)
V odziv na potrebo po konkurenčni prednosti visokošolskega izobra-
ževanja in raziskovanja sta tudi združenji nizozemskih univerz (VSNU) in
42
