Page 36 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes 31
P. 36
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju danes
ning in Europe's higher education institutions) (Evropska komisija, 2013).
Več pozornosti in sredstev je potrebno nameniti razvijanju kakovosti pou-
čevanja in učenja v visokem šolstvu, pri čemer mora biti internacionaliza-
cija poučevanja in učenja sestavni del tega procesa. Treba je poudariti, da
opažamo, da slovenske visokošolske institucije internacionalizacije ne za-
nemarjajo načrtno, temveč se trudijo izvajati aktivnosti internacionaliza-
cije poučevanja in učenja – težava pogosto ni v motivaciji ali ambicijah,
temveč v sistemski nedorečenosti ter pomanjkanju podpornih okolij in de-
narnih sredstev.
Na podlagi zbranih podatkov in rezultatov ugotavljamo, da ni dovolj
nacionalnih in institucionalnih instrumentov za podporo internacionali-
zaciji v visokem šolstvu, in še posebno, da manjka ukrepov, ki bi pomaga-
li Slovenijo razviti kot privlačno študijsko destinacijo. Kljub ambicioznim
načrtom in predvidenim ukrepom v Resoluciji o Nacionalnem programu
visokega šolstva (ReNPVŠ, 2010) je bilo na tem področju razmeroma malo
storjenega. Junija 2016 je bila sprejeta Strategija internacionalizacije sloven-
skega visokega šolstva (Aškerc in Flander, 2016), ki v posebnem strateškem
cilju poudarja tudi razvoj medkulturnih kompetenc za vse študente, to-
rej tudi nemobilne, in sicer z vpeljavo mednarodnih in medkulturnih vse-
bin v študijski proces ter internacionaliziranimi učnimi izidi, in predstavlja
dobro podlago za boljše uveljavljanje Slovenije kot študijske destinacije za
tuje študente. To nacionalnim institucijam in visokošolskim zavodom daje
podlago za udejanjanje svojih lastnih strategij internacionalizacije, kar lah-
ko na daljši rok vodi do zaželenega bolj sistematiziranega pristopa pri ude-
janjanju internacionalizacije visokošolskega izobraževanja tako na indivi-
dualni in institucionalni kot tudi nacionalni ravni.
Viri in literatura
Altbach, P. G., Reisberg, L. in Rumbley, L. E. (2009). Trends in Global Higher
Education: Tracking an Academic Revolution. Rotterdam: Sense Publi-
shers.
Aškerc, K., in Braček Lalić, A. (2013). Študenti kot soustvarjalci politike sloven-
skega VŠ, pedagoške odličnosti, kakovosti in internacionalizacije. Raziska-
va. Ljubljana: CMEPIUS, Bled: IEDC.
Aškerc, K., in Flander, A. (ur.). (2016). Strategija internacionalizacije slovenske-
ga visokega šolstva 2016–2020. Ljubljana: CMEPIUS, MIZŠ.
36
ning in Europe's higher education institutions) (Evropska komisija, 2013).
Več pozornosti in sredstev je potrebno nameniti razvijanju kakovosti pou-
čevanja in učenja v visokem šolstvu, pri čemer mora biti internacionaliza-
cija poučevanja in učenja sestavni del tega procesa. Treba je poudariti, da
opažamo, da slovenske visokošolske institucije internacionalizacije ne za-
nemarjajo načrtno, temveč se trudijo izvajati aktivnosti internacionaliza-
cije poučevanja in učenja – težava pogosto ni v motivaciji ali ambicijah,
temveč v sistemski nedorečenosti ter pomanjkanju podpornih okolij in de-
narnih sredstev.
Na podlagi zbranih podatkov in rezultatov ugotavljamo, da ni dovolj
nacionalnih in institucionalnih instrumentov za podporo internacionali-
zaciji v visokem šolstvu, in še posebno, da manjka ukrepov, ki bi pomaga-
li Slovenijo razviti kot privlačno študijsko destinacijo. Kljub ambicioznim
načrtom in predvidenim ukrepom v Resoluciji o Nacionalnem programu
visokega šolstva (ReNPVŠ, 2010) je bilo na tem področju razmeroma malo
storjenega. Junija 2016 je bila sprejeta Strategija internacionalizacije sloven-
skega visokega šolstva (Aškerc in Flander, 2016), ki v posebnem strateškem
cilju poudarja tudi razvoj medkulturnih kompetenc za vse študente, to-
rej tudi nemobilne, in sicer z vpeljavo mednarodnih in medkulturnih vse-
bin v študijski proces ter internacionaliziranimi učnimi izidi, in predstavlja
dobro podlago za boljše uveljavljanje Slovenije kot študijske destinacije za
tuje študente. To nacionalnim institucijam in visokošolskim zavodom daje
podlago za udejanjanje svojih lastnih strategij internacionalizacije, kar lah-
ko na daljši rok vodi do zaželenega bolj sistematiziranega pristopa pri ude-
janjanju internacionalizacije visokošolskega izobraževanja tako na indivi-
dualni in institucionalni kot tudi nacionalni ravni.
Viri in literatura
Altbach, P. G., Reisberg, L. in Rumbley, L. E. (2009). Trends in Global Higher
Education: Tracking an Academic Revolution. Rotterdam: Sense Publi-
shers.
Aškerc, K., in Braček Lalić, A. (2013). Študenti kot soustvarjalci politike sloven-
skega VŠ, pedagoške odličnosti, kakovosti in internacionalizacije. Raziska-
va. Ljubljana: CMEPIUS, Bled: IEDC.
Aškerc, K., in Flander, A. (ur.). (2016). Strategija internacionalizacije slovenske-
ga visokega šolstva 2016–2020. Ljubljana: CMEPIUS, MIZŠ.
36
