Page 35 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes 31
P. 35
prvine inter nacionalizacije visokošolskega izobr aževanja v sloveniji
Za uspešno doseganje slednjega je zato potreben sistematičen sistem-
ski pristop k udejanjanju koncepta internacionalizacije visokega šolstva,
vključno z internacionalizacijo doma oz. internacionalizacijo kurikuluma.
Internacionalizacija doma z naborom predmetov v tujih jezikih ali s študij-
skimi programi v tujem jeziku je v Sloveniji integralen del strategij tistih
zavodov, ki imajo močno mednarodno usmerjenost, mednarodni profil in
zastavljen cilj privabljanja tujih študentov tudi za redni vpis v svoje (v glav-
nem podiplomske) študijske programe, kar pa je v Sloveniji bolj izjema kot
pravilo. Za vidne spremembe so potrebne »jasne institucionalne politike od
zgoraj navzdol, ki morajo poleg spodbujanja mobilnosti nujno vključevati
tudi oblikovanje nabora izbranih predmetov ali programov v tujih jezikih,
vključevanje tujih predavateljev v poučevanje, aktivno vključevanje tujih
študentov v pedagoški proces in podobno« (Klemenčič in Flander, 2013: 7),
a hkrati s sistematičnim vpeljevanjem internacionaliziranih učnih izidov v
študijske programe in njihovim preverjanjem. Prav tako je pomembno tudi
poučevanje in učenje v mednarodni učilnici, ki ga definiramo kot »učna
okolja, v katerih so tuji in domači študenti nastanjeni v isti učilnici« in ki
ima tako potencial za oblikovanje »dodane vrednosti, ki jo lahko dosežemo
z medkulturno dimenzijo poučevanja in učenja v tovrstnem okolju: spošto-
vanje drugih kultur in izboljšana sposobnost komuniciranja in interakcije
z osebami iz različnih kultur« (Teekens, 2000: 30).
Za namen doseganja kakovostne ponudbe predmetov za tuje in do-
mače študente za internacionalizacijo doma na sistemski ravni je pripo-
ročljivo profiliranje v poučevanju mednarodnih študentov, na podoben
način, kot se profiliranje spodbuja pri raziskavah (Klemenčič in Flander,
2013). Pomembno dodano vrednost predstavljajo tudi mednarodne poletne
šole, ki jih številne slovenske institucije že izvajajo. Predmete v tujih jezi-
kih (vključno s poletnimi šolami) je treba ponuditi tudi domačim študen-
tom kot izbirne predmete, v vse študijske programe pa je potrebno vpeljati
tudi za disciplino relevantne mednarodne in medkulturne vsebine, dose-
ganje katerih se preverja preko internacionaliziranih učnih izidov – vse to
kot del strategije internacionalizacije doma. Pomembna je tudi integracija
internacionalizacije poučevanja in učenja v splošne pravilnike ter strategije
za posodobitev poučevanja in učenja. Tako institucije kot vladne organe je
zato potrebno spodbujati, da sledijo priporočilom, ki jih je izdala skupina
na visoki ravni za posodobitev visokega šolstva v Evropi pri Evropski ko-
misiji – 'Izboljšanje kakovosti poučevanja in učenja v evropskih visokošol-
skih institucijah' (junij 2013) (Improving the Quality of teaching and lear-
35
Za uspešno doseganje slednjega je zato potreben sistematičen sistem-
ski pristop k udejanjanju koncepta internacionalizacije visokega šolstva,
vključno z internacionalizacijo doma oz. internacionalizacijo kurikuluma.
Internacionalizacija doma z naborom predmetov v tujih jezikih ali s študij-
skimi programi v tujem jeziku je v Sloveniji integralen del strategij tistih
zavodov, ki imajo močno mednarodno usmerjenost, mednarodni profil in
zastavljen cilj privabljanja tujih študentov tudi za redni vpis v svoje (v glav-
nem podiplomske) študijske programe, kar pa je v Sloveniji bolj izjema kot
pravilo. Za vidne spremembe so potrebne »jasne institucionalne politike od
zgoraj navzdol, ki morajo poleg spodbujanja mobilnosti nujno vključevati
tudi oblikovanje nabora izbranih predmetov ali programov v tujih jezikih,
vključevanje tujih predavateljev v poučevanje, aktivno vključevanje tujih
študentov v pedagoški proces in podobno« (Klemenčič in Flander, 2013: 7),
a hkrati s sistematičnim vpeljevanjem internacionaliziranih učnih izidov v
študijske programe in njihovim preverjanjem. Prav tako je pomembno tudi
poučevanje in učenje v mednarodni učilnici, ki ga definiramo kot »učna
okolja, v katerih so tuji in domači študenti nastanjeni v isti učilnici« in ki
ima tako potencial za oblikovanje »dodane vrednosti, ki jo lahko dosežemo
z medkulturno dimenzijo poučevanja in učenja v tovrstnem okolju: spošto-
vanje drugih kultur in izboljšana sposobnost komuniciranja in interakcije
z osebami iz različnih kultur« (Teekens, 2000: 30).
Za namen doseganja kakovostne ponudbe predmetov za tuje in do-
mače študente za internacionalizacijo doma na sistemski ravni je pripo-
ročljivo profiliranje v poučevanju mednarodnih študentov, na podoben
način, kot se profiliranje spodbuja pri raziskavah (Klemenčič in Flander,
2013). Pomembno dodano vrednost predstavljajo tudi mednarodne poletne
šole, ki jih številne slovenske institucije že izvajajo. Predmete v tujih jezi-
kih (vključno s poletnimi šolami) je treba ponuditi tudi domačim študen-
tom kot izbirne predmete, v vse študijske programe pa je potrebno vpeljati
tudi za disciplino relevantne mednarodne in medkulturne vsebine, dose-
ganje katerih se preverja preko internacionaliziranih učnih izidov – vse to
kot del strategije internacionalizacije doma. Pomembna je tudi integracija
internacionalizacije poučevanja in učenja v splošne pravilnike ter strategije
za posodobitev poučevanja in učenja. Tako institucije kot vladne organe je
zato potrebno spodbujati, da sledijo priporočilom, ki jih je izdala skupina
na visoki ravni za posodobitev visokega šolstva v Evropi pri Evropski ko-
misiji – 'Izboljšanje kakovosti poučevanja in učenja v evropskih visokošol-
skih institucijah' (junij 2013) (Improving the Quality of teaching and lear-
35
