Page 34 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes 31
P. 34
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju danes
ku, soočeni so tudi s pomanjkanjem prostorov, podpornega osebja ipd. Kot
navajajo različni avtorji (Montgomery, 2010; Peacock in Harrison, 2008),
med študenti ni izrazitega interesa za sodelovanje s študenti drugih kultur,
kar bi po mnenju študentov, vključenih v raziskave centra CMEPIUS, lah-
ko presegli z izvajanjem skupnih predavanj oz. izbirnih predmetov v tujem
jeziku za domače in tuje študente ter s spodbuditvijo večjega interesa s stra-
ni visokošolskih učiteljev za delo s tujimi študenti, z vključitvijo več med-
narodnih predavateljev in vpeljavo metod dela, ki bi bolj vključevale tuje
študente, s čimer se pojavi tudi več priložnosti za udejanjanje internaciona-
lizacije doma oz. internacionalizacije kurikuluma. Slednje je ključnega po-
mena tudi zaradi dejstva, da je v Sloveniji mobilnih le okoli 3 % študentov
in okoli 5 ali 6 % akademskega osebja (Aškerc in Flander, 2016).
Razprava
Iz podatkov, zbranih z navedenimi raziskavami, sicer ni neposredno raz-
vidno dejansko vsebinsko udejanjanje konceptov internacionalizacije
doma in internacionalizacije kurikuluma z vključevanjem mednarodnih,
medkulturnih in globalnih vsebin v formalni ter neformalni kurikulum,
vključno z doseganjem in preverjanjem internacionaliziranih učnih izidov.
Izvajanje predmetov v angleškem jeziku, povabilo tujih predavateljev, pri-
sotnost tujih študentov v predavalnici sami po sebi še ne omogočajo ra-
zvoja tovrstnih kompetenc med študenti (in tudi akademskim osebjem).
Kljub temu pa zbrani podatki predstavljajo določen vpogled na ravni vklju-
čevanja internacionalizacije v pedagoško delo na način, ki naj bi spodbujal
opolnomočenje vseh študentov za delovanje v globalnem okolju. Udejanja-
nje tega cilja pa je mogoče le z uspešnim in načrtnim vključevanjem med-
narodnih, medkulturnih in globalnih dimenzij v formalni in neformalni
kurikulum za vse študente (ne le peščico mobilnih), ter hkrati z vključeva-
njem teh dimenzij v vsebino kurikuluma, vključno z doseganjem interna-
cionaliziranih učnih izidov med vsemi študenti. Internacionalizirani učni
izidi morajo biti ustrezno doseženi in ocenjeni, kar je možno le z ustreznim
izborom in izvedbo učnih metod na ravni predmetov, modulov in celotne-
ga študijskega programa. Le s takšnim pristopom se lahko med vsemi štu-
denti sistematično razvijajo kompetence, potrebne za uspešno delovanje v
globalnem okolju. Eno izmed ključnih vprašanj internacionalizacije doma
je torej, kako pomagati prav vsem študentom razviti mednarodno znanje in
kompetence (Crowther idr., 2000; Wächter, 2003).
34
ku, soočeni so tudi s pomanjkanjem prostorov, podpornega osebja ipd. Kot
navajajo različni avtorji (Montgomery, 2010; Peacock in Harrison, 2008),
med študenti ni izrazitega interesa za sodelovanje s študenti drugih kultur,
kar bi po mnenju študentov, vključenih v raziskave centra CMEPIUS, lah-
ko presegli z izvajanjem skupnih predavanj oz. izbirnih predmetov v tujem
jeziku za domače in tuje študente ter s spodbuditvijo večjega interesa s stra-
ni visokošolskih učiteljev za delo s tujimi študenti, z vključitvijo več med-
narodnih predavateljev in vpeljavo metod dela, ki bi bolj vključevale tuje
študente, s čimer se pojavi tudi več priložnosti za udejanjanje internaciona-
lizacije doma oz. internacionalizacije kurikuluma. Slednje je ključnega po-
mena tudi zaradi dejstva, da je v Sloveniji mobilnih le okoli 3 % študentov
in okoli 5 ali 6 % akademskega osebja (Aškerc in Flander, 2016).
Razprava
Iz podatkov, zbranih z navedenimi raziskavami, sicer ni neposredno raz-
vidno dejansko vsebinsko udejanjanje konceptov internacionalizacije
doma in internacionalizacije kurikuluma z vključevanjem mednarodnih,
medkulturnih in globalnih vsebin v formalni ter neformalni kurikulum,
vključno z doseganjem in preverjanjem internacionaliziranih učnih izidov.
Izvajanje predmetov v angleškem jeziku, povabilo tujih predavateljev, pri-
sotnost tujih študentov v predavalnici sami po sebi še ne omogočajo ra-
zvoja tovrstnih kompetenc med študenti (in tudi akademskim osebjem).
Kljub temu pa zbrani podatki predstavljajo določen vpogled na ravni vklju-
čevanja internacionalizacije v pedagoško delo na način, ki naj bi spodbujal
opolnomočenje vseh študentov za delovanje v globalnem okolju. Udejanja-
nje tega cilja pa je mogoče le z uspešnim in načrtnim vključevanjem med-
narodnih, medkulturnih in globalnih dimenzij v formalni in neformalni
kurikulum za vse študente (ne le peščico mobilnih), ter hkrati z vključeva-
njem teh dimenzij v vsebino kurikuluma, vključno z doseganjem interna-
cionaliziranih učnih izidov med vsemi študenti. Internacionalizirani učni
izidi morajo biti ustrezno doseženi in ocenjeni, kar je možno le z ustreznim
izborom in izvedbo učnih metod na ravni predmetov, modulov in celotne-
ga študijskega programa. Le s takšnim pristopom se lahko med vsemi štu-
denti sistematično razvijajo kompetence, potrebne za uspešno delovanje v
globalnem okolju. Eno izmed ključnih vprašanj internacionalizacije doma
je torej, kako pomagati prav vsem študentom razviti mednarodno znanje in
kompetence (Crowther idr., 2000; Wächter, 2003).
34
