Page 33 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes 31
P. 33
prvine inter nacionalizacije visokošolskega izobr aževanja v sloveniji
(2010) navaja, da so akademiki pogosto zadržani do aktivnega izvajanja in-
ternacionalizacije kurikuluma, pa lahko na podlagi predstavljenih rezulta-
tov trdimo, da je v Sloveniji akademsko in strokovno osebje visoko moti-
virano in zainteresirano za različne procese internacionalizacije, šibka pa
je implementacija na sistemski ravni, kar izpostavljata tudi Green in Whit-
sed (2013), ki opozarjata na razkorak med akademsko prakso in instituci-
onalnimi cilji. Zato je še posebej pomembno izpostaviti pojem internaci-
onalizacije doma, saj omogoča in hkrati predstavlja način za udejanjanje
cilja internacionalizacije visokošolskega izobraževanja na sistemski ravni.
Za prehod s primarne in nesistematizirane ravni na sistemsko raven vklju-
čevanja internacionalizacije v visokošolski proces, ki ne poudarja le znan-
stvenoraziskovalnega vidika, temveč tudi pedagoški vidik, pa je potrebna
celostna implementacija koncepta internacionalizacije doma in/ali interna-
cionalizacije kurikuluma v vse funkcije in namene visokošolskega izobra-
ževanja, s poudarkom na vlogi akademikov kot aktivnih udeležencev ter z
vpeljavo internacionaliziranih ali medkulturnih učnih izidov, kot to opre-
deljuje različni avtorji (Leask, 2013, Maringe, 2010, Deardorf, 2015).
Na podlagi predstavljenih rezultatov ugotavljamo, da je internaciona-
lizacija doma na večini visokošolskih zavodov v Sloveniji še vedno v zamet-
kih. »Najbolj je prisotna v obliki mednarodnih vsebin in tem v pedagoškem
delu, veliko manj pa v drugih oblikah, kot je, npr., ponudba predmetov v
tujih jezikih, vključevanje gostujočih tujih predavateljev v pedagoški proces
in povezovanje tujih Erasmus študentov z domačimi znotraj pedagoškega
procesa« (Klemenčič in Flander, 2013: 7), prav tako prvine internacionali-
zacije niso razvidne iz učnih izidov študijskih programov ali predmetni-
kov, čeprav se kažejo velike razlike med visokošolskimi zavodi. Z osredoto-
čenostjo na pedagoški vidik v okviru opravljenih raziskav kaže akademsko
osebje visoke osebne prioritete, saj jih kar 88 odstotkov navaja, da vključu-
jejo mednarodne vsebine in teme v svoje pedagoško delo, skoraj polovica
jih izvaja predavanja v tujih jezikih, številni so v preteklih letih delali s tu-
jimi študenti. Na slabšo sistemsko podporo na tem področju pa kažejo po-
datki, iz katerih je razvidno, da le-ti vidijo pričakovanja institucij znatno
nižje od svojih osebnih pričakovanj. Koordinatorji so navedli, da so bile
uvedene spremembe na področju priprave in izvajanja študijskih proce-
sov v tujih jezikih (oblikovanje predavanj, vaj, seminarjev v tujih jezikih;
priprava učnega gradiva in preverjanje znanja v tujem jeziku; prilagajanje
predmetov za virtualno mobilnost itd.), čeprav hkrati navajajo, da na nji-
hovi instituciji sploh ni ali pa je premalo ponujenih predmetov v tujem jezi-
33
(2010) navaja, da so akademiki pogosto zadržani do aktivnega izvajanja in-
ternacionalizacije kurikuluma, pa lahko na podlagi predstavljenih rezulta-
tov trdimo, da je v Sloveniji akademsko in strokovno osebje visoko moti-
virano in zainteresirano za različne procese internacionalizacije, šibka pa
je implementacija na sistemski ravni, kar izpostavljata tudi Green in Whit-
sed (2013), ki opozarjata na razkorak med akademsko prakso in instituci-
onalnimi cilji. Zato je še posebej pomembno izpostaviti pojem internaci-
onalizacije doma, saj omogoča in hkrati predstavlja način za udejanjanje
cilja internacionalizacije visokošolskega izobraževanja na sistemski ravni.
Za prehod s primarne in nesistematizirane ravni na sistemsko raven vklju-
čevanja internacionalizacije v visokošolski proces, ki ne poudarja le znan-
stvenoraziskovalnega vidika, temveč tudi pedagoški vidik, pa je potrebna
celostna implementacija koncepta internacionalizacije doma in/ali interna-
cionalizacije kurikuluma v vse funkcije in namene visokošolskega izobra-
ževanja, s poudarkom na vlogi akademikov kot aktivnih udeležencev ter z
vpeljavo internacionaliziranih ali medkulturnih učnih izidov, kot to opre-
deljuje različni avtorji (Leask, 2013, Maringe, 2010, Deardorf, 2015).
Na podlagi predstavljenih rezultatov ugotavljamo, da je internaciona-
lizacija doma na večini visokošolskih zavodov v Sloveniji še vedno v zamet-
kih. »Najbolj je prisotna v obliki mednarodnih vsebin in tem v pedagoškem
delu, veliko manj pa v drugih oblikah, kot je, npr., ponudba predmetov v
tujih jezikih, vključevanje gostujočih tujih predavateljev v pedagoški proces
in povezovanje tujih Erasmus študentov z domačimi znotraj pedagoškega
procesa« (Klemenčič in Flander, 2013: 7), prav tako prvine internacionali-
zacije niso razvidne iz učnih izidov študijskih programov ali predmetni-
kov, čeprav se kažejo velike razlike med visokošolskimi zavodi. Z osredoto-
čenostjo na pedagoški vidik v okviru opravljenih raziskav kaže akademsko
osebje visoke osebne prioritete, saj jih kar 88 odstotkov navaja, da vključu-
jejo mednarodne vsebine in teme v svoje pedagoško delo, skoraj polovica
jih izvaja predavanja v tujih jezikih, številni so v preteklih letih delali s tu-
jimi študenti. Na slabšo sistemsko podporo na tem področju pa kažejo po-
datki, iz katerih je razvidno, da le-ti vidijo pričakovanja institucij znatno
nižje od svojih osebnih pričakovanj. Koordinatorji so navedli, da so bile
uvedene spremembe na področju priprave in izvajanja študijskih proce-
sov v tujih jezikih (oblikovanje predavanj, vaj, seminarjev v tujih jezikih;
priprava učnega gradiva in preverjanje znanja v tujem jeziku; prilagajanje
predmetov za virtualno mobilnost itd.), čeprav hkrati navajajo, da na nji-
hovi instituciji sploh ni ali pa je premalo ponujenih predmetov v tujem jezi-
33
