Page 31 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes 31
P. 31
prvine inter nacionalizacije visokošolskega izobr aževanja v sloveniji
vzpostavitev tutorskega sistema (11 %), vpeljavo predmetov v tujem jeziku
(9 %), več mednarodnih predavateljev (8 %) in metod dela, ki bi bolj vklju-
čevale tuje študente (8 %) (Silka 5).
Glede priložnosti za predstavitev in uporabo svojih izkušenj, ki so jih
na svoji domači instituciji imeli študenti po svoji vrnitvi iz tujine, je kar 38
% študentov poročalo, da njihova izkušnja iz tujine po vrnitvi na njihovi
instituciji ni nikogar zanimala. Hkrati pa jih je 36 % na Erasmusovi izme-
njavi dobilo zamisel za diplomsko delo oz. seminarsko nalogo. 26 % jih je
na povabilo Erasmusovega koordinatorja sodelovalo pri promociji progra-
ma oz. pri delu s tujimi Erasmusovimi študenti in le 12 % jih je poročalo, da
jih je predavatelj povabil, da pri predmetu predstavijo izkušnjo z Erasmu-
som (Slika 6).
Uvedba predmetov v tujem jeziku 12,50%
Uvedba študijskih programov v angleškem 2,50%
jeziku 5%
5%
Prilagoditev predmetov za virtualno mobilnost;
e-učilnica 60%
Projektno delo v laboratorijih, projektno delo v
skupinah
Izvajanje predavanj, vaj, seminarjev,
individualnih konzultacij v tujem jeziku;…
Kategorija 0
0 0,1 0,2 0,3 0,4 0,5 0,6 0,7
Slika 6: Erasmusovi študenti – Označite, katere izmed opcij se nanašajo na vašo izkušnjo
po Erasmusovi izmenjavi na domači instituciji.
Za večjo stopnjo internacionaliziranosti visokošolskih zavodov bi bilo
po mnenju študentov treba zaposliti oz. povabiti več tujih predavateljev (24
%), vzpostaviti boljše razumevanje/odnos do programa Erasmus med viso-
košolskimi učitelji, mobilnost visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter za-
gotoviti usposabljanje visokošolskih učiteljev in sodelavcev za delo v med-
narodni učilnici (23 %). Izpostavili so tudi več dvostranskih partnerstev ali
globljega sodelovanja; več mednarodnih projektov sodelovanja (22 %); za-
31
vzpostavitev tutorskega sistema (11 %), vpeljavo predmetov v tujem jeziku
(9 %), več mednarodnih predavateljev (8 %) in metod dela, ki bi bolj vklju-
čevale tuje študente (8 %) (Silka 5).
Glede priložnosti za predstavitev in uporabo svojih izkušenj, ki so jih
na svoji domači instituciji imeli študenti po svoji vrnitvi iz tujine, je kar 38
% študentov poročalo, da njihova izkušnja iz tujine po vrnitvi na njihovi
instituciji ni nikogar zanimala. Hkrati pa jih je 36 % na Erasmusovi izme-
njavi dobilo zamisel za diplomsko delo oz. seminarsko nalogo. 26 % jih je
na povabilo Erasmusovega koordinatorja sodelovalo pri promociji progra-
ma oz. pri delu s tujimi Erasmusovimi študenti in le 12 % jih je poročalo, da
jih je predavatelj povabil, da pri predmetu predstavijo izkušnjo z Erasmu-
som (Slika 6).
Uvedba predmetov v tujem jeziku 12,50%
Uvedba študijskih programov v angleškem 2,50%
jeziku 5%
5%
Prilagoditev predmetov za virtualno mobilnost;
e-učilnica 60%
Projektno delo v laboratorijih, projektno delo v
skupinah
Izvajanje predavanj, vaj, seminarjev,
individualnih konzultacij v tujem jeziku;…
Kategorija 0
0 0,1 0,2 0,3 0,4 0,5 0,6 0,7
Slika 6: Erasmusovi študenti – Označite, katere izmed opcij se nanašajo na vašo izkušnjo
po Erasmusovi izmenjavi na domači instituciji.
Za večjo stopnjo internacionaliziranosti visokošolskih zavodov bi bilo
po mnenju študentov treba zaposliti oz. povabiti več tujih predavateljev (24
%), vzpostaviti boljše razumevanje/odnos do programa Erasmus med viso-
košolskimi učitelji, mobilnost visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter za-
gotoviti usposabljanje visokošolskih učiteljev in sodelavcev za delo v med-
narodni učilnici (23 %). Izpostavili so tudi več dvostranskih partnerstev ali
globljega sodelovanja; več mednarodnih projektov sodelovanja (22 %); za-
31
