Page 29 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes 31
P. 29
prvine inter nacionalizacije visokošolskega izobr aževanja v sloveniji
nizko. Visokošolski učitelji so najmanj zadovoljni z možnostjo pridobivanja
sredstev znotraj institucije za različne oblike mednarodnega sodelovanja
(64 %); s podporo znotraj domače institucije pri iskanju mednarodnih vi-
rov financiranja (57 %) in s podporo znotraj domače institucije pri pripravi
projektne dokumentacije za prijavo na mednarodne razpise (57 %). Najbolj
zadovoljni pa so (čeprav je raven zadovoljstva še vedno nizka) s podporo za
prihajajoče študente (skupaj 40 %) in tuje gostujoče visokošolske učitelje ter
raziskovalce (skupaj 38 %).
Percepcije strokovnega osebja (Erasmusovi koordinatorji):
Erasmusovi koordinatorji so poročali, da so njihove domače institucije
morale uvajati določene novosti, da so lahko sprejemale tuje (Erasmusove)
študente (56 %). Najpogostejše so bile spremembe na področju priprave in
izvajanja študijskih procesov v tujih jezikih, kar je vključevalo oblikovanje
predavanj, vaj, seminarjev in individualnih konzultacij v tujih jezikih; pri-
pravo učnega gradiva za tuje študente in preverjanje znanja v tujem jeziku;
vpeljevanje projektnega dela v laboratorijih in delovnih skupinah; prilaga-
janje predmetov za virtualno mobilnost in organizacijo e-učilnic (Tabela 1).
Tabela 1: Uvajanje novosti za Erasmusove študente (Erasmusovi koordinatorji).
Kategorija % odgovorov
Izvajanje predavanj, vaj, seminarjev, individualnih konzultacij v tujem jeziku;
priprava učnega gradiva za tuje študente in preverjanje znanja v tujem jeziku 60 %
Projektno delo v laboratorijih, projektno delo v skupinah
Prilagoditev predmetov za virtualno mobilnost, e-učilnica 5%
Uvedba študijskih programov v angleškem jeziku 5%
Uvedba predmetov v tujem jeziku 2,5 %
Višja usposobljenost komunikacije v tujem jeziku 12,5 %
Elektronski indeks 5%
Spletna stran v angleškem jeziku 5%
Skupaj 5%
100 %
Večina anketirancev (58 %) je na vprašanje, ali je njihova institucija
zmožna sprejeti več tujih (Erasmusovih) študentov, odgovorila pritrdilno,
nekaj manj kot ena tretjina (30 %) pa negativno. Po mnenju tistih, ki so od-
govorili, da njihova institucija ni zmožna sprejeti večjega števila (ali sploh
nobenih) tujih študentov, so trije najpogostejši razlogi za to ti, da, prvič, na
njihovi instituciji sploh ni ali pa je premalo ponujenih predmetov v tujem
29
nizko. Visokošolski učitelji so najmanj zadovoljni z možnostjo pridobivanja
sredstev znotraj institucije za različne oblike mednarodnega sodelovanja
(64 %); s podporo znotraj domače institucije pri iskanju mednarodnih vi-
rov financiranja (57 %) in s podporo znotraj domače institucije pri pripravi
projektne dokumentacije za prijavo na mednarodne razpise (57 %). Najbolj
zadovoljni pa so (čeprav je raven zadovoljstva še vedno nizka) s podporo za
prihajajoče študente (skupaj 40 %) in tuje gostujoče visokošolske učitelje ter
raziskovalce (skupaj 38 %).
Percepcije strokovnega osebja (Erasmusovi koordinatorji):
Erasmusovi koordinatorji so poročali, da so njihove domače institucije
morale uvajati določene novosti, da so lahko sprejemale tuje (Erasmusove)
študente (56 %). Najpogostejše so bile spremembe na področju priprave in
izvajanja študijskih procesov v tujih jezikih, kar je vključevalo oblikovanje
predavanj, vaj, seminarjev in individualnih konzultacij v tujih jezikih; pri-
pravo učnega gradiva za tuje študente in preverjanje znanja v tujem jeziku;
vpeljevanje projektnega dela v laboratorijih in delovnih skupinah; prilaga-
janje predmetov za virtualno mobilnost in organizacijo e-učilnic (Tabela 1).
Tabela 1: Uvajanje novosti za Erasmusove študente (Erasmusovi koordinatorji).
Kategorija % odgovorov
Izvajanje predavanj, vaj, seminarjev, individualnih konzultacij v tujem jeziku;
priprava učnega gradiva za tuje študente in preverjanje znanja v tujem jeziku 60 %
Projektno delo v laboratorijih, projektno delo v skupinah
Prilagoditev predmetov za virtualno mobilnost, e-učilnica 5%
Uvedba študijskih programov v angleškem jeziku 5%
Uvedba predmetov v tujem jeziku 2,5 %
Višja usposobljenost komunikacije v tujem jeziku 12,5 %
Elektronski indeks 5%
Spletna stran v angleškem jeziku 5%
Skupaj 5%
100 %
Večina anketirancev (58 %) je na vprašanje, ali je njihova institucija
zmožna sprejeti več tujih (Erasmusovih) študentov, odgovorila pritrdilno,
nekaj manj kot ena tretjina (30 %) pa negativno. Po mnenju tistih, ki so od-
govorili, da njihova institucija ni zmožna sprejeti večjega števila (ali sploh
nobenih) tujih študentov, so trije najpogostejši razlogi za to ti, da, prvič, na
njihovi instituciji sploh ni ali pa je premalo ponujenih predmetov v tujem
29
