Page 25 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes 31
P. 25
prvine inter nacionalizacije visokošolskega izobr aževanja v sloveniji
riboru 22,2 %, z Univerze na Primorskem 9,5 % in z Univerze v Novi Gori-
ci 2,7 %.
V sklopu raziskave Evalvacija učinkov programa Erasmus na visoko
šolstvo v Sloveniji smo anketirali 117 aktivnih Erasmusovih koordinator-
jev, ki so v podatkovni bazi Centra Republike Slovenije za mobilnost in
evropske programe izobraževanja (CMEPIUS). Od poslanih povabil je an-
keto v celoti izpolnilo 63 koordinatorjev (54 %), največ z največjih dveh uni-
verz (Ljubljana 43 %, Maribor 16 %). V anketo smo zajeli tudi 4.004 nekda-
njih Erasmusovih študentov, ki so sodelovali v programu v študijskih letih
2009/10, 2010/11 in 2011/12 in so v podatkovni bazi centra CMEPIUS. An-
keto je v celoti izpolnilo 718 študentov (18 %).
V raziskavo Študenti kot soustvarjalci politike slovenskega visoke-
ga šolstva, pedagoške odličnosti, kakovosti in internacionalizacije je bilo
vključenih 422 rednih in izrednih študentov vseh stopenj z vseh slovenskih
univerz in nekaterih samostojnih visokošolskih zavodov.
Podatki so bili obdelani z običajnimi standardiziranimi statističnimi
postopki (opisni in neparametrični). Uporabljali smo načelo triangulacije,
ki je običajna v elevacijskih študijah. Gre za metodo preverjanja podatkov,
na katerih temeljijo ugotovitve ali zaključki, s pomočjo uporabe različnih
virov podatkov. V sklopu študije Evalvacija učinkov programa Erasmus na
visoko šolstvo smo uporabili tako kvalitativne kot kvantitativne metode
zbiranja podatkov, in sicer: 1) anketiranje koordinatorjev programa Eras-
mus, nekdanjih Erasmusovih študentov in visokošolskih učiteljev; 2) in-
tervjuje z vodji institucij, s koordinatorji programa Erasmus, z nekdanjimi
Erasmusovimi študenti in visokošolskimi učitelji na izbranih visokošol-
skih ustanovah ter 3) pregled literature in analiza strateških ter zakonodaj-
nih dokumentov.
Predstavitev rezultatov
Percepcije akademskega osebja:
Podatki, ki se nanašajo na akademsko osebje, izhajajo iz študije Pogoji aka-
demskega dela (Klemenčič, Flander in Žagar Pečjak, 2013), ki je prvi re-
sen poskus empirične analize stanja pogojev akademskega dela v Sloveniji.
Osredotoča se na vprašanje, kako akademsko osebje na slovenskih visoko-
šolskih zavodih zaznava, interpretira in se sooča s pogoji ter z aktivnostmi
akademskega poklica, njena posebna vrednost pa je, da je postavljena v pri-
25
riboru 22,2 %, z Univerze na Primorskem 9,5 % in z Univerze v Novi Gori-
ci 2,7 %.
V sklopu raziskave Evalvacija učinkov programa Erasmus na visoko
šolstvo v Sloveniji smo anketirali 117 aktivnih Erasmusovih koordinator-
jev, ki so v podatkovni bazi Centra Republike Slovenije za mobilnost in
evropske programe izobraževanja (CMEPIUS). Od poslanih povabil je an-
keto v celoti izpolnilo 63 koordinatorjev (54 %), največ z največjih dveh uni-
verz (Ljubljana 43 %, Maribor 16 %). V anketo smo zajeli tudi 4.004 nekda-
njih Erasmusovih študentov, ki so sodelovali v programu v študijskih letih
2009/10, 2010/11 in 2011/12 in so v podatkovni bazi centra CMEPIUS. An-
keto je v celoti izpolnilo 718 študentov (18 %).
V raziskavo Študenti kot soustvarjalci politike slovenskega visoke-
ga šolstva, pedagoške odličnosti, kakovosti in internacionalizacije je bilo
vključenih 422 rednih in izrednih študentov vseh stopenj z vseh slovenskih
univerz in nekaterih samostojnih visokošolskih zavodov.
Podatki so bili obdelani z običajnimi standardiziranimi statističnimi
postopki (opisni in neparametrični). Uporabljali smo načelo triangulacije,
ki je običajna v elevacijskih študijah. Gre za metodo preverjanja podatkov,
na katerih temeljijo ugotovitve ali zaključki, s pomočjo uporabe različnih
virov podatkov. V sklopu študije Evalvacija učinkov programa Erasmus na
visoko šolstvo smo uporabili tako kvalitativne kot kvantitativne metode
zbiranja podatkov, in sicer: 1) anketiranje koordinatorjev programa Eras-
mus, nekdanjih Erasmusovih študentov in visokošolskih učiteljev; 2) in-
tervjuje z vodji institucij, s koordinatorji programa Erasmus, z nekdanjimi
Erasmusovimi študenti in visokošolskimi učitelji na izbranih visokošol-
skih ustanovah ter 3) pregled literature in analiza strateških ter zakonodaj-
nih dokumentov.
Predstavitev rezultatov
Percepcije akademskega osebja:
Podatki, ki se nanašajo na akademsko osebje, izhajajo iz študije Pogoji aka-
demskega dela (Klemenčič, Flander in Žagar Pečjak, 2013), ki je prvi re-
sen poskus empirične analize stanja pogojev akademskega dela v Sloveniji.
Osredotoča se na vprašanje, kako akademsko osebje na slovenskih visoko-
šolskih zavodih zaznava, interpretira in se sooča s pogoji ter z aktivnostmi
akademskega poklica, njena posebna vrednost pa je, da je postavljena v pri-
25
