Page 24 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes 31
P. 24
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju danes
ti najbolj oz. najmanj vidni, pri čemer mobilnosti ne vidimo kot cilj, tem-
več kot orodje za doseganje večje kakovosti visokošolskega izobraževanja
in s tem pot do udejanjanja koncepta internacionalizacije doma in/ali kuri-
kuluma ne le na individualni, temveč tudi na sistemski ravni. Slednje nam
bo predstavljalo osnovo za oblikovanje priporočil za izboljšanje stanja na
področju internacionalizacije izobraževanja v slovenskem visokem šolstvu.
Metoda
Prispevek izhaja iz podatkov, pridobljenih v študijah, izvedenih v Sloveni-
ji v letih 2013–2015, in sicer z naslovi: i) Evalvacija učinkov programa Eras-
mus na visoko šolstvo v Sloveniji, ii) Pogoji akademskega dela v Sloveniji/
EUROAC 2013 in iii) Študenti kot soustvarjalci politike slovenskega visoke-
ga šolstva, pedagoške odličnosti, kakovosti in internacionalizacije.
Instrument
Prispevek temelji na spletnih anketah, ki so zajele naslednje specifične sku-
pine: 1) akademsko osebje v Sloveniji, 2) študente, 3) nekdanje Erasmuso-
ve študente in 4) Erasmusove koordinatorje. Za pridobitev podatkov smo
uporabili različne spletne vprašalnike glede na ciljne skupine. V primeru
akademskega osebja je bila zaradi kompleksnosti in dolžine vprašalnika
razmeroma slaba odzivnost respondentov, ki pa je primerljiva z odzivom
v drugih evropskih državah (Teichler in Hoehle, 2013; Kehm in Teichler;
2013, Teichler idr., 2013).
Poleg anket smo izvedli tudi 35 polstrukturiranih intervjujev. Za in-
tervjuje smo izbrali fakultete z različnih akademskih področij s štirih uni-
verz ter dve visoki strokovni šoli. V dveh primerih smo izvedli skupinski
intervju (angl. focal group interview): pri enem je bila skupina sestavljena
samo iz nekdanjih Erasmusovih študentov z različnih fakultet, druga sku-
pina pa je bila z iste univerze in je zajemala tako Erasmusovega koordina-
torja kot nekdanje Erasmusove študente ter akademsko osebje.
Vzorec
V raziskavo Pogoji akademskega dela v Sloveniji/EUROAC 2013 je bilo
vključenih 630 predstavnikov akademskega osebja z vseh štirih slovenskih
univerz, kar predstavlja 10 % celotne populacije akademskega osebja v Slo-
veniji. 65 % respondentov je bilo z Univerze v Ljubljani, z Univerze v Ma-
24
ti najbolj oz. najmanj vidni, pri čemer mobilnosti ne vidimo kot cilj, tem-
več kot orodje za doseganje večje kakovosti visokošolskega izobraževanja
in s tem pot do udejanjanja koncepta internacionalizacije doma in/ali kuri-
kuluma ne le na individualni, temveč tudi na sistemski ravni. Slednje nam
bo predstavljalo osnovo za oblikovanje priporočil za izboljšanje stanja na
področju internacionalizacije izobraževanja v slovenskem visokem šolstvu.
Metoda
Prispevek izhaja iz podatkov, pridobljenih v študijah, izvedenih v Sloveni-
ji v letih 2013–2015, in sicer z naslovi: i) Evalvacija učinkov programa Eras-
mus na visoko šolstvo v Sloveniji, ii) Pogoji akademskega dela v Sloveniji/
EUROAC 2013 in iii) Študenti kot soustvarjalci politike slovenskega visoke-
ga šolstva, pedagoške odličnosti, kakovosti in internacionalizacije.
Instrument
Prispevek temelji na spletnih anketah, ki so zajele naslednje specifične sku-
pine: 1) akademsko osebje v Sloveniji, 2) študente, 3) nekdanje Erasmuso-
ve študente in 4) Erasmusove koordinatorje. Za pridobitev podatkov smo
uporabili različne spletne vprašalnike glede na ciljne skupine. V primeru
akademskega osebja je bila zaradi kompleksnosti in dolžine vprašalnika
razmeroma slaba odzivnost respondentov, ki pa je primerljiva z odzivom
v drugih evropskih državah (Teichler in Hoehle, 2013; Kehm in Teichler;
2013, Teichler idr., 2013).
Poleg anket smo izvedli tudi 35 polstrukturiranih intervjujev. Za in-
tervjuje smo izbrali fakultete z različnih akademskih področij s štirih uni-
verz ter dve visoki strokovni šoli. V dveh primerih smo izvedli skupinski
intervju (angl. focal group interview): pri enem je bila skupina sestavljena
samo iz nekdanjih Erasmusovih študentov z različnih fakultet, druga sku-
pina pa je bila z iste univerze in je zajemala tako Erasmusovega koordina-
torja kot nekdanje Erasmusove študente ter akademsko osebje.
Vzorec
V raziskavo Pogoji akademskega dela v Sloveniji/EUROAC 2013 je bilo
vključenih 630 predstavnikov akademskega osebja z vseh štirih slovenskih
univerz, kar predstavlja 10 % celotne populacije akademskega osebja v Slo-
veniji. 65 % respondentov je bilo z Univerze v Ljubljani, z Univerze v Ma-
24
