Page 210 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes 31
P. 210
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju danes
leg njega pa dosežek finančne pismenosti slovenskih 15-letnikov statistično
pomembno napoveduje še učenje o upravljanju z denarjem znotraj pred-
meta v šoli (β = -0,21), ki je sicer šibkejši napovednik od ekonomskega, so-
cialnega in kulturnega statusa ter negativen. To pomeni, da tisti 15-letniki,
ki navajajo, da so se upravljanja z denarjem učili pri posebnem predmetu
v šoli, dosegajo nižje rezultate pri finančni pismenosti kot ostali, ki tega ne
navajajo. Tudi na slovenskem vzorcu regresijski model pojasni 21 % varian-
ce v dosežku finančne pismenosti 15-letnikov, vključenih v raziskavo.
Ekonomski, socialni in kulturni status je tudi edini in najmočnejši na-
povednik (β = 0,38) dosežkov finančne pismenosti flamskih 15-letnikov,
regresijski model pa pojasni 18 % variance dosežka v finančni pismenosti
flamskih 15-letnikov.
Regresijski model za Italijo pa kaže, da so pomembni napovedniki do-
sežka finančne pismenosti spol (β = 0,08), ekonomski, socialni in kultur-
ni status (β = 0,23), učenje upravljanja z denarja pri posebnem predmetu v
šoli (β = -0,15), učenje upravljanja z denarjem pri aktivnosti izven šole (β =
-0,04), pogovor s starši/skrbniki (β = 0,09) ter pogovor s prijatelji (β = 0,08).
Model pojasni 17 % variance v dosežku finančne pismenosti. Kot lahko vi-
dimo, je tudi pri italijanskih 15-letnikih najmočnejši napovednik dosežka
finančne pismenosti ekonomski, socialni in kulturni status. Drugi najmoč-
nejši napovednik dosežka finančne pismenosti na italijanskem vzorcu je
učenje upravljanja z denarjem pri posebnem predmetu v šoli, ki pa je ne-
gativen. To pomeni, da imajo italijanski 15-letniki, ki so poročali, da so se
upravljanja z denarjem učili pri posebnem predmetu v šoli, nižje dosež-
ke. Kot smo že zapisali, sta pomembna napovednika dosežka tudi pogovor
s starši/skrbniki ter pogovor s prijatelji, ki pa sta precej šibkejša napoved-
nika. Povesta pa nam, da tisti italijanski 15-letniki, ki se več pogovarjajo s
starši/skrbniki oz. s prijatelji o denarnih zadevah, dosegajo višje rezultate
finančne pismenosti.
Lahko zaključimo, da je tako v nacionalnih kot v mednarodnem re-
gresijskem modelu statistično pomemben ter tudi zelo močan napoved-
nik dosežka finančne pismenosti 15-letnikov ekonomski, socialni in kul-
turni status. V slovenskem ter v italijanskem regresijskem modelu (in tudi
na mednarodni ravni) pa je pomemben napovednik dosežka še učenje
upravljanja z denarjem pri posebnem predmetu v šoli, ki pa je negativen.
Kot smo že povedali, višji ekonomski, socialni in kulturni status napove-
duje višje dosežke pri vseh izbranih nacionalnih vzorcih, učenje upravlja-
nja z denarjem pri posebnem predmetu v šoli pa napoveduje nižje dosežke
210
leg njega pa dosežek finančne pismenosti slovenskih 15-letnikov statistično
pomembno napoveduje še učenje o upravljanju z denarjem znotraj pred-
meta v šoli (β = -0,21), ki je sicer šibkejši napovednik od ekonomskega, so-
cialnega in kulturnega statusa ter negativen. To pomeni, da tisti 15-letniki,
ki navajajo, da so se upravljanja z denarjem učili pri posebnem predmetu
v šoli, dosegajo nižje rezultate pri finančni pismenosti kot ostali, ki tega ne
navajajo. Tudi na slovenskem vzorcu regresijski model pojasni 21 % varian-
ce v dosežku finančne pismenosti 15-letnikov, vključenih v raziskavo.
Ekonomski, socialni in kulturni status je tudi edini in najmočnejši na-
povednik (β = 0,38) dosežkov finančne pismenosti flamskih 15-letnikov,
regresijski model pa pojasni 18 % variance dosežka v finančni pismenosti
flamskih 15-letnikov.
Regresijski model za Italijo pa kaže, da so pomembni napovedniki do-
sežka finančne pismenosti spol (β = 0,08), ekonomski, socialni in kultur-
ni status (β = 0,23), učenje upravljanja z denarja pri posebnem predmetu v
šoli (β = -0,15), učenje upravljanja z denarjem pri aktivnosti izven šole (β =
-0,04), pogovor s starši/skrbniki (β = 0,09) ter pogovor s prijatelji (β = 0,08).
Model pojasni 17 % variance v dosežku finančne pismenosti. Kot lahko vi-
dimo, je tudi pri italijanskih 15-letnikih najmočnejši napovednik dosežka
finančne pismenosti ekonomski, socialni in kulturni status. Drugi najmoč-
nejši napovednik dosežka finančne pismenosti na italijanskem vzorcu je
učenje upravljanja z denarjem pri posebnem predmetu v šoli, ki pa je ne-
gativen. To pomeni, da imajo italijanski 15-letniki, ki so poročali, da so se
upravljanja z denarjem učili pri posebnem predmetu v šoli, nižje dosež-
ke. Kot smo že zapisali, sta pomembna napovednika dosežka tudi pogovor
s starši/skrbniki ter pogovor s prijatelji, ki pa sta precej šibkejša napoved-
nika. Povesta pa nam, da tisti italijanski 15-letniki, ki se več pogovarjajo s
starši/skrbniki oz. s prijatelji o denarnih zadevah, dosegajo višje rezultate
finančne pismenosti.
Lahko zaključimo, da je tako v nacionalnih kot v mednarodnem re-
gresijskem modelu statistično pomemben ter tudi zelo močan napoved-
nik dosežka finančne pismenosti 15-letnikov ekonomski, socialni in kul-
turni status. V slovenskem ter v italijanskem regresijskem modelu (in tudi
na mednarodni ravni) pa je pomemben napovednik dosežka še učenje
upravljanja z denarjem pri posebnem predmetu v šoli, ki pa je negativen.
Kot smo že povedali, višji ekonomski, socialni in kulturni status napove-
duje višje dosežke pri vseh izbranih nacionalnih vzorcih, učenje upravlja-
nja z denarjem pri posebnem predmetu v šoli pa napoveduje nižje dosežke
210
