Page 214 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes 31
P. 214
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju danes
ravni to sicer niso zelo močni napovedniki, so pa zato močnejši napoved-
niki dosežka v Italiji in Sloveniji. V Sloveniji je lahko en od možnih razlo-
gov za negativno moč tega napovednika ta, da se le dijaki v programih sre-
dnjega tehniškega in strokovnega izobraževanja ali srednjega poklicnega
izobraževanja srečajo s predmeti, ki se vežejo na osebne finance, ti dijaki pa
imajo v povprečju nižje dosežke kot dijaki, ki so vpisani na izobraževalne
programe na višji ravni zahtevnosti. To lahko sklepamo iz ugotovitve, da se
izobraževalni program dijaka povezuje z njegovimi bralnimi dosežki – za
izobraževalne programe nižje ravni zahtevnosti so značilni nižji bralni do-
sežki, z višanjem ravni pa se višajo tudi dosežki (Puklek Levpušček, Pod-
lesek in Šterman Ivančič, 2012), dosežek pri bralni pismenosti pa je močno
pozitivno povezan z dosežkom pri finančni pismenosti (OECD, 2012a). Os-
tali možni razlogi za negativno moč napovednika pa so lahko še npr., da
15-letniki, ki sodelujejo v tovrstnih aktivnostih znotraj ali zunaj šole, sicer
pridobijo določeno znanje o upravljanju z denarjem, ki mogoče ni bilo mer-
jeno v raziskavi PISA ali pa ga ne znajo uporabiti v praksi oz. v novih, dru-
gačnih situacijah.
Glede na rezultate analize ter ostale raziskovalne ugotovitve, lahko tr-
dimo, da je za 15-letnike in mlajše otroke zelo pomembno finančno in eko-
nomsko okolje, v katerem mladostniki živijo in se razvijajo, ter koliko iz-
kušenj imajo z njim (tj. ali posedujejo bančno kartico, ali aktivno varčujejo
ipd.). Mladostnikom je torej potrebno omogočiti dostop do različnih fi-
nančnih instrumentov (npr. bančni račun, kartica, varčevanje, ipd.), ki so
primerni za njihovo starost ter ki jih morajo aktivno in samostojno uporab-
ljati (Gunter in Furnham, 1998). V šolskem okolju so lahko predvsem mlajši
učenci vključeni v šolske hranilnice, lahko preko igre spoznavajo delovanje
banke, trgovine, starejši pa se lahko o delovanju finančnega sistema učijo
preko simulacij različnih realnih finančnih institucij. Glede na rezultate je
za boljšo finančno pismenost mladostnikov med poukom in izven pouka
potrebnih več vsebin, ki se dotikajo denarja in upravljanja z njim, ki pa se
čim bolj poskušajo približati realnim situacijam.
Zaključek
V članku smo raziskovali različne dejavnike, ki napovedujejo dosežek fi-
nančne pismenosti 15-letnikov, ki so bili vključeni v OECD-jevo mednaro-
dno raziskavo PISA 2012. Na začetku smo predstavili teoretična izhodišča
ter različne definicije finančne pismenosti, predvsem pa definicijo finančne
pismenosti, ki jo uporablja OECD pri raziskavi PISA. Z analizo podatkov
214
ravni to sicer niso zelo močni napovedniki, so pa zato močnejši napoved-
niki dosežka v Italiji in Sloveniji. V Sloveniji je lahko en od možnih razlo-
gov za negativno moč tega napovednika ta, da se le dijaki v programih sre-
dnjega tehniškega in strokovnega izobraževanja ali srednjega poklicnega
izobraževanja srečajo s predmeti, ki se vežejo na osebne finance, ti dijaki pa
imajo v povprečju nižje dosežke kot dijaki, ki so vpisani na izobraževalne
programe na višji ravni zahtevnosti. To lahko sklepamo iz ugotovitve, da se
izobraževalni program dijaka povezuje z njegovimi bralnimi dosežki – za
izobraževalne programe nižje ravni zahtevnosti so značilni nižji bralni do-
sežki, z višanjem ravni pa se višajo tudi dosežki (Puklek Levpušček, Pod-
lesek in Šterman Ivančič, 2012), dosežek pri bralni pismenosti pa je močno
pozitivno povezan z dosežkom pri finančni pismenosti (OECD, 2012a). Os-
tali možni razlogi za negativno moč napovednika pa so lahko še npr., da
15-letniki, ki sodelujejo v tovrstnih aktivnostih znotraj ali zunaj šole, sicer
pridobijo določeno znanje o upravljanju z denarjem, ki mogoče ni bilo mer-
jeno v raziskavi PISA ali pa ga ne znajo uporabiti v praksi oz. v novih, dru-
gačnih situacijah.
Glede na rezultate analize ter ostale raziskovalne ugotovitve, lahko tr-
dimo, da je za 15-letnike in mlajše otroke zelo pomembno finančno in eko-
nomsko okolje, v katerem mladostniki živijo in se razvijajo, ter koliko iz-
kušenj imajo z njim (tj. ali posedujejo bančno kartico, ali aktivno varčujejo
ipd.). Mladostnikom je torej potrebno omogočiti dostop do različnih fi-
nančnih instrumentov (npr. bančni račun, kartica, varčevanje, ipd.), ki so
primerni za njihovo starost ter ki jih morajo aktivno in samostojno uporab-
ljati (Gunter in Furnham, 1998). V šolskem okolju so lahko predvsem mlajši
učenci vključeni v šolske hranilnice, lahko preko igre spoznavajo delovanje
banke, trgovine, starejši pa se lahko o delovanju finančnega sistema učijo
preko simulacij različnih realnih finančnih institucij. Glede na rezultate je
za boljšo finančno pismenost mladostnikov med poukom in izven pouka
potrebnih več vsebin, ki se dotikajo denarja in upravljanja z njim, ki pa se
čim bolj poskušajo približati realnim situacijam.
Zaključek
V članku smo raziskovali različne dejavnike, ki napovedujejo dosežek fi-
nančne pismenosti 15-letnikov, ki so bili vključeni v OECD-jevo mednaro-
dno raziskavo PISA 2012. Na začetku smo predstavili teoretična izhodišča
ter različne definicije finančne pismenosti, predvsem pa definicijo finančne
pismenosti, ki jo uporablja OECD pri raziskavi PISA. Z analizo podatkov
214
