Page 213 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes 31
P. 213
dejavniki finančne pismenosti med slovenskimi petnajstletnicami in petnajstletniki
pomemben napovednik tudi posedovanje bančnega računa, ki pa je v vseh
modelih šibkejši (0,05 < β > 0,17). Izbrani regresijski model pojasni največ
variance v dosežkih v Sloveniji, kar 17 %, najmanjši odstotek variance v do-
sežkih pa s tem modelom pojasnimo v Italiji, in sicer le 7 %.
Razprava
Rezultati v vseh treh regresijskih modelih tako na mednarodni ravni kot
na nacionalnih vzorcih so pokazali, da je najmočnejši napovednik finančne
pismenosti med 15-letniki v raziskavi ekonomski, socialni in kulturni sta-
tus, ki je tudi eden od močnejših napovednikov ostalih dosežkov, ki se jih
meri znotraj mednarodne raziskave PISA (OECD, 2012). Prav tako lahko
ta del rezultatov povežemo tudi z ugotovitvami ostalih raziskav, da se tako
višja izobrazba kot višji dohodek povezujeta z višjo stopnjo finančne pisme-
nosti (Xu in Zia, 2012).
Prav tako se je v drugem in tretjem regresijskem modelu na mednaro-
dni ravni (glej Tabelo 13 in Tabelo 14) izkazalo, da je spol pomemben, a zelo
šibek napovednik dosežka finančne pismenosti. V teh regresijskih mode-
lih se je izkazalo, da imajo fantje malenkost višji dosežek kot dekleta, kar se
sklada z ugotovitvami iz ostalih raziskav, kjer so moški v splošnem bolj fi-
nančno pismeni kot ženske (Lusardi in Mitchell, 2008).
Rezultati regresijskih modelov so med drugim pokazali, da so po-
membni napovedniki dosežka finančne pismenosti tudi posedovanje ban-
čnega računa (na mednarodni ravni ter na nacionalnih vzorcih – glej Ta-
belo 14), posedovanje predplačniške kartice (na italijanskem in flamskem
vzorcu – glej Tabelo 14) ter pogovor s starši/skrbniki (na mednarodni rav-
ni ter na italijanskem vzorcu – glej Tabelo 13). To pomeni, da so 15-letniki,
ki posedujejo bančni račun in/ali predplačniško kartico in ki se o denarnih
zadevah več pogovarjajo s starši/skrbniki, bolj finančno pismeni. Iz tega
lahko sklepamo, da 15-letnikom konkretne izkušnje, kot sta npr. upravlja-
nje svojega lastnega bančnega računa in upravljanje s predplačniško karti-
co, ter izkazano zanimanje za denarne zadeve, kar bi lahko razumeli kot
pogovor s starši/skrbniki o denarnih zadevah, pomagajo pri doseganju viš-
jih rezultatov na testu finančne pismenosti. Tudi te ugotovitve so skladne
z ugotovitvami iz v začetku omenjenih raziskav, ki ugotavljajo, da izkušnje
(kot npr. upravljanje z žepnino, varčevanje za otroke ipd.) otrokom poma-
gajo pri razvijanju finančne pismenosti (Gunter in Furnham, 1998).
Kar je pri rezultatih presenetljivo, je negativna moč napovednikov, ki
se vežejo na učenje upravljanja z denarjem (glej Tabelo 13). Na mednarodni
213
pomemben napovednik tudi posedovanje bančnega računa, ki pa je v vseh
modelih šibkejši (0,05 < β > 0,17). Izbrani regresijski model pojasni največ
variance v dosežkih v Sloveniji, kar 17 %, najmanjši odstotek variance v do-
sežkih pa s tem modelom pojasnimo v Italiji, in sicer le 7 %.
Razprava
Rezultati v vseh treh regresijskih modelih tako na mednarodni ravni kot
na nacionalnih vzorcih so pokazali, da je najmočnejši napovednik finančne
pismenosti med 15-letniki v raziskavi ekonomski, socialni in kulturni sta-
tus, ki je tudi eden od močnejših napovednikov ostalih dosežkov, ki se jih
meri znotraj mednarodne raziskave PISA (OECD, 2012). Prav tako lahko
ta del rezultatov povežemo tudi z ugotovitvami ostalih raziskav, da se tako
višja izobrazba kot višji dohodek povezujeta z višjo stopnjo finančne pisme-
nosti (Xu in Zia, 2012).
Prav tako se je v drugem in tretjem regresijskem modelu na mednaro-
dni ravni (glej Tabelo 13 in Tabelo 14) izkazalo, da je spol pomemben, a zelo
šibek napovednik dosežka finančne pismenosti. V teh regresijskih mode-
lih se je izkazalo, da imajo fantje malenkost višji dosežek kot dekleta, kar se
sklada z ugotovitvami iz ostalih raziskav, kjer so moški v splošnem bolj fi-
nančno pismeni kot ženske (Lusardi in Mitchell, 2008).
Rezultati regresijskih modelov so med drugim pokazali, da so po-
membni napovedniki dosežka finančne pismenosti tudi posedovanje ban-
čnega računa (na mednarodni ravni ter na nacionalnih vzorcih – glej Ta-
belo 14), posedovanje predplačniške kartice (na italijanskem in flamskem
vzorcu – glej Tabelo 14) ter pogovor s starši/skrbniki (na mednarodni rav-
ni ter na italijanskem vzorcu – glej Tabelo 13). To pomeni, da so 15-letniki,
ki posedujejo bančni račun in/ali predplačniško kartico in ki se o denarnih
zadevah več pogovarjajo s starši/skrbniki, bolj finančno pismeni. Iz tega
lahko sklepamo, da 15-letnikom konkretne izkušnje, kot sta npr. upravlja-
nje svojega lastnega bančnega računa in upravljanje s predplačniško karti-
co, ter izkazano zanimanje za denarne zadeve, kar bi lahko razumeli kot
pogovor s starši/skrbniki o denarnih zadevah, pomagajo pri doseganju viš-
jih rezultatov na testu finančne pismenosti. Tudi te ugotovitve so skladne
z ugotovitvami iz v začetku omenjenih raziskav, ki ugotavljajo, da izkušnje
(kot npr. upravljanje z žepnino, varčevanje za otroke ipd.) otrokom poma-
gajo pri razvijanju finančne pismenosti (Gunter in Furnham, 1998).
Kar je pri rezultatih presenetljivo, je negativna moč napovednikov, ki
se vežejo na učenje upravljanja z denarjem (glej Tabelo 13). Na mednarodni
213
