Page 212 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes 31
P. 212
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju danes
njene variance na mednarodni ravni s tem regresijskim modelom. Flamski
in italijanski regresijski model pa pojasnita manj variance v dosežku, in si-
cer 18 % flamski model in 17 % italijanski model.
Iz Tabele 14 lahko razberemo, da je ekonomski, socialni in kulturni
status tudi tu statistično pomemben in najmočnejši napovednik dosežka
finančne pismenosti na mednarodnem vzorcu (β = 0,32). Poleg njega sta,
čeprav šibkejša, pomembna napovednika dosežka še spol (β = 0,02) in po-
sedovanje bančnega računa (β = 0,09). Regresijski model pa pojasni 14 %
variance v dosežku finančne pismenosti. Zaključimo lahko, da višji eko-
nomski, socialni in kulturni status ter posedovanje bančnega računa napo-
veduje tudi višji dosežek finančne pismenosti 15-letnikov. Prav tako iz po-
datkov lahko razberemo, da imajo fantje v splošnem višji dosežek finančne
pismenosti kot dekleta.
Podobno tudi slovenski rezultati kažejo, da je najmočnejši napovednik
dosežka finančne pismenosti ekonomski, socialni in kulturni status (β =
0,34), prav tako pa dosežke statistično pomembno napoveduje tudi posedo-
vanje bančnega računa (β = 0,17). Tudi tu višji ekonomski, socialni in kul-
turni status ter posedovanje bančnega računa napovedujeta višje dosežke.
Spol in posedovanje predplačniške kartice nista statistično pomembna na-
povednika, regresijski model pa pojasni 17 % variance v dosežkih finančne
pismenosti slovenskih 15-letnikov.
Tudi v Belgiji (flamski del) sta pomembna napovednika dosežka fi-
nančne pismenosti ekonomski, socialni in kulturni status (β = 0,26), ki je
tudi najmočnejši napovednik, ter posedovanje bančnega računa (β = 0,17).
Je pa v Belgiji pomemben napovednik finančne pismenosti tudi posedova-
nje predplačniške kartice (β = 0,10), ki pa je najšibkejši napovednik. Spol
na flamskem vzorcu ni pomemben napovednik dosežka. Regresijski model
pojasni 13 % variance v dosežku finančne pismenosti.
Enako kot v flamskem delu Belgije so tudi v Italiji pomembni napove-
dniki dosežka finančne pismenosti ekonomski, socialni in kulturni status
(β = 0,23), ki je tudi najmočnejši napovednik, posedovanje predplačniške
kartice (β = 0,07) ter posedovanje bančnega računa (β = 0,05), ki je najšib-
kejši napovednik. Regresijski model pojasni 7 % variance v dosežku finanč-
ne pismenosti italijanskih 15-letnikov.
Tudi na tem podvzorcu opazimo, da je tako na mednarodni ravni kot
v vseh treh nacionalnih vzorcih najmočnejši napovednik dosežka finančne
pismenosti ravno ekonomski, socialni in kulturni status 15-letnikov, njego-
va moč pa se giblje od β = 0,23 do β = 0,34. Prav tako je v vseh štirih vzorcih
212
njene variance na mednarodni ravni s tem regresijskim modelom. Flamski
in italijanski regresijski model pa pojasnita manj variance v dosežku, in si-
cer 18 % flamski model in 17 % italijanski model.
Iz Tabele 14 lahko razberemo, da je ekonomski, socialni in kulturni
status tudi tu statistično pomemben in najmočnejši napovednik dosežka
finančne pismenosti na mednarodnem vzorcu (β = 0,32). Poleg njega sta,
čeprav šibkejša, pomembna napovednika dosežka še spol (β = 0,02) in po-
sedovanje bančnega računa (β = 0,09). Regresijski model pa pojasni 14 %
variance v dosežku finančne pismenosti. Zaključimo lahko, da višji eko-
nomski, socialni in kulturni status ter posedovanje bančnega računa napo-
veduje tudi višji dosežek finančne pismenosti 15-letnikov. Prav tako iz po-
datkov lahko razberemo, da imajo fantje v splošnem višji dosežek finančne
pismenosti kot dekleta.
Podobno tudi slovenski rezultati kažejo, da je najmočnejši napovednik
dosežka finančne pismenosti ekonomski, socialni in kulturni status (β =
0,34), prav tako pa dosežke statistično pomembno napoveduje tudi posedo-
vanje bančnega računa (β = 0,17). Tudi tu višji ekonomski, socialni in kul-
turni status ter posedovanje bančnega računa napovedujeta višje dosežke.
Spol in posedovanje predplačniške kartice nista statistično pomembna na-
povednika, regresijski model pa pojasni 17 % variance v dosežkih finančne
pismenosti slovenskih 15-letnikov.
Tudi v Belgiji (flamski del) sta pomembna napovednika dosežka fi-
nančne pismenosti ekonomski, socialni in kulturni status (β = 0,26), ki je
tudi najmočnejši napovednik, ter posedovanje bančnega računa (β = 0,17).
Je pa v Belgiji pomemben napovednik finančne pismenosti tudi posedova-
nje predplačniške kartice (β = 0,10), ki pa je najšibkejši napovednik. Spol
na flamskem vzorcu ni pomemben napovednik dosežka. Regresijski model
pojasni 13 % variance v dosežku finančne pismenosti.
Enako kot v flamskem delu Belgije so tudi v Italiji pomembni napove-
dniki dosežka finančne pismenosti ekonomski, socialni in kulturni status
(β = 0,23), ki je tudi najmočnejši napovednik, posedovanje predplačniške
kartice (β = 0,07) ter posedovanje bančnega računa (β = 0,05), ki je najšib-
kejši napovednik. Regresijski model pojasni 7 % variance v dosežku finanč-
ne pismenosti italijanskih 15-letnikov.
Tudi na tem podvzorcu opazimo, da je tako na mednarodni ravni kot
v vseh treh nacionalnih vzorcih najmočnejši napovednik dosežka finančne
pismenosti ravno ekonomski, socialni in kulturni status 15-letnikov, njego-
va moč pa se giblje od β = 0,23 do β = 0,34. Prav tako je v vseh štirih vzorcih
212
