Page 215 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes 31
P. 215
dejavniki finančne pismenosti med slovenskimi petnajstletnicami in petnajstletniki
smo ugotovili, da so pomembni napovedniki finančne pismenosti ekonom-
ski, socialni in kulturni status, ki je tudi najmočnejši napovednik, posedo-
vanje bančnega računa, pogovor s starši/skrbniki, učenje o upravljanju z
denarjem ter spol.
Ugotovili smo, da imajo 15-letniki z višjim ekonomskim, socialnim
in kulturnim statusom višje dosežke finančne pismenosti, prav tako ima-
jo višje dosežke finančne pismenosti tisti 15-letniki, ki posedujejo banč-
ni račun in ki se o denarnih zadevah večkrat pogovarjajo s svojimi straši/
skrbniki. Prav tako smo ugotovili, da imajo fantje v nekaterih primerih (v
obeh podvzorcih) višji dosežek finančne pismenosti kot dekleta. Ena izmed
ugotovitev pa je bila tudi, da je učenje o upravljanju z denarjem kot poseben
predmet v šoli oz. učenje o upravljanju z denarjem izven šole negativni na-
povednik dosežka finančne pismenosti 15-letnikov. V Sloveniji lahko to pri-
pišemo temu, da se v šoli s predmeti, vezanimi na osebne finance, srečajo
le 15-letniki, ki so vpisani v programe z nižjo zahtevnostjo, v povprečju pa
imajo ti 15-letniki nižje dosežke kot 15-letniki, ki so vpisani v programe viš-
je zahtevnosti, a se s predmeti, vezanimi na osebne finance, v šoli ne sreču-
jejo. Drug možen razlog je tudi, da 15-letniki, ki v tovrstnih izobraževanjih
sodelujejo, sicer prejmejo neko znanje, ki pa mogoče ni bilo merjeno v razi-
skavi PISA, ali pa ga v drugačnih situacijah ne znajo uporabiti.
Lahko zaključimo, da je zelo pomembno, da imajo mladostniki in
mlajši otroci možnost, da si z denarjem, z upravljanjem denarja ter na
splošno z delovanjem znotraj obstoječega finančnega sistema naberejo čim
več konkretnih izkušenj. Le na tak način si bodo lahko izboljšali svojo fi-
nančno pismenost, kar jim bo olajšalo finančne odločitve in aktivno delo-
vanje znotraj finančnega sistema v odraslosti.
Literatura
Atkinson, A., in Messy, F. (2012). Measuring Financial Literacy: Results of the
OECD/International Financial Network on Financial Education (INFE)
Pilot Study. OECD Working Papers on Finance, Insurance and Private
Pensions, No. 15, OECD Publishing. Najdeno 3. marca 2012 na spletnem
naslovu http://dx.doi.org/10.1787/5k9csfs90fr4-en
Bucher-Koenen, T., in Lusardi, A. (2011). Financial Literacy and Retirement
Planning in Germany. PEF, 10(4), 565–584.
Finke, M. S., Howe, J. S., in Huston, S. J. (2011). Old Age and the Decline in Fi-
nancial Literacy. Najdeno 4. decembra 2012 na spletnem naslovu http://
papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=1948627
215
smo ugotovili, da so pomembni napovedniki finančne pismenosti ekonom-
ski, socialni in kulturni status, ki je tudi najmočnejši napovednik, posedo-
vanje bančnega računa, pogovor s starši/skrbniki, učenje o upravljanju z
denarjem ter spol.
Ugotovili smo, da imajo 15-letniki z višjim ekonomskim, socialnim
in kulturnim statusom višje dosežke finančne pismenosti, prav tako ima-
jo višje dosežke finančne pismenosti tisti 15-letniki, ki posedujejo banč-
ni račun in ki se o denarnih zadevah večkrat pogovarjajo s svojimi straši/
skrbniki. Prav tako smo ugotovili, da imajo fantje v nekaterih primerih (v
obeh podvzorcih) višji dosežek finančne pismenosti kot dekleta. Ena izmed
ugotovitev pa je bila tudi, da je učenje o upravljanju z denarjem kot poseben
predmet v šoli oz. učenje o upravljanju z denarjem izven šole negativni na-
povednik dosežka finančne pismenosti 15-letnikov. V Sloveniji lahko to pri-
pišemo temu, da se v šoli s predmeti, vezanimi na osebne finance, srečajo
le 15-letniki, ki so vpisani v programe z nižjo zahtevnostjo, v povprečju pa
imajo ti 15-letniki nižje dosežke kot 15-letniki, ki so vpisani v programe viš-
je zahtevnosti, a se s predmeti, vezanimi na osebne finance, v šoli ne sreču-
jejo. Drug možen razlog je tudi, da 15-letniki, ki v tovrstnih izobraževanjih
sodelujejo, sicer prejmejo neko znanje, ki pa mogoče ni bilo merjeno v razi-
skavi PISA, ali pa ga v drugačnih situacijah ne znajo uporabiti.
Lahko zaključimo, da je zelo pomembno, da imajo mladostniki in
mlajši otroci možnost, da si z denarjem, z upravljanjem denarja ter na
splošno z delovanjem znotraj obstoječega finančnega sistema naberejo čim
več konkretnih izkušenj. Le na tak način si bodo lahko izboljšali svojo fi-
nančno pismenost, kar jim bo olajšalo finančne odločitve in aktivno delo-
vanje znotraj finančnega sistema v odraslosti.
Literatura
Atkinson, A., in Messy, F. (2012). Measuring Financial Literacy: Results of the
OECD/International Financial Network on Financial Education (INFE)
Pilot Study. OECD Working Papers on Finance, Insurance and Private
Pensions, No. 15, OECD Publishing. Najdeno 3. marca 2012 na spletnem
naslovu http://dx.doi.org/10.1787/5k9csfs90fr4-en
Bucher-Koenen, T., in Lusardi, A. (2011). Financial Literacy and Retirement
Planning in Germany. PEF, 10(4), 565–584.
Finke, M. S., Howe, J. S., in Huston, S. J. (2011). Old Age and the Decline in Fi-
nancial Literacy. Najdeno 4. decembra 2012 na spletnem naslovu http://
papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=1948627
215
